Let, ljubic in kozarcev vina ni treba šteti

Zanimiv rek, jaz bi dodal po tem tednu še olimpijskih medalj pa butastih slovenskih politikov tudi ne.

Športniki so nam res pokazali kako se boriš za svojo državo in nas presenetili vse in po dolgem času smo imeli res razlog za veselje, žal se to veselje konča čez teden dni, kak teden, dva se bomo če z veseljem  spominjali tega, pol pa spet izbruhne slovenska tema in butasti politiki.

Danes me je posebaj razveselil trenutni župan mesta ob Dravi, ki je povedal, da ni vedel, da si ne sme oblekice kupit na službeno kartico, kriv za to pa je višji svetovalec za uporabo službene kartice župana MB, on nikakor ne! Pa kje najdejo te bedake!

Ko smo pri ljubicah, ena od tistih, ki jih ne štejemo, me je enega lepega dne na smučaju, ko sem iz žepa potegnil staro smučarsko karto s Semmeringa, takoj napadla s katero p....o sem bil, jaz p....c, pa vse kar zraven paše k takim kurbirjem. No, pol je ta ista teta iz svojega žepa potegnila karto za isti dan in isto smučišče... Pa smo zvedli s katero p....o sem bil... Seveda nobenega opravičila. Karte za kino, smučanje in podobno redno mečem stran, nikoli ne veš.
 

Kljub nezbrisanemu disku D (hahaha, o tem povem drugič, naj vas malo muči...), mi je moja Tatjana zadnjič pripravila nekaj zelooo dobrega, solato a la Jamie.

Recept z veseljem podelim z vami: 

Najprej pečeno korenje: čili, česen, olivno olje in balzamični kis z zelišči, ki so vam všeč (jaz dodam provansalska zelišča, mešanica se kar kupi) zmešaš  v omako, olupljeno korenje preliješ in pomešaš z omakico;

V pekač daš take svetleče korenčke, na polovico prerezano pomarančo (s sredino navzdol) in prerezano limeto (s sredino navzdol). Pečeš vse skupaj enih 20 do 30 min na 180 stopinj.

Pripraviš mešano zeleno solatko (repincl, radič, zelena solata..pač vse , kar imaš), v skledo daš pečen korenček, dodaš narezan sirček, česen, mešano zelenko solato, začiniš z omako iz gorčice in dodaš na koščke natrgane pečene kruhke, zraven pa stisneš vse kar ostane od pečene pomaranče in limete. Vse zmešaš z rokami (nice & easy), serviraš na krožnik, zraven pa dodaš žlico ovčjega jogurta (ali smetane ali pa kar navadnega jogurta, po želji in okusu seveda..). Slika pove vse..pa dober tek!

Tretja veja oblasti v Litiji

Sem imel opravek v Litiji na Sodišču. Rabili smo kopije 6 (z besedo šest) strani iz enega spisa. Postopek pa, da ne moreš verjet! Najprej sva se morala javit pri varnostniku (ta bo omenjen še v nadaljevanju, zato potrpljenje..), ki naju je napotil k prvi dami v sobi št. 4, ta je pobrala vse podatke, nato naju je druga dama, ki sva jo morala čakati kar nekaj časa...ob pol štirih je res gužva.., no, ta je vestno pregledala svojo mizo in nama končno predala spis za pregled, naju poslala v sodno dvorano, da sva se lahko v miru usedla in gledala listine...midva napiševa na velik list, da rabiva 6 kopij. "Ok", je rekla prva dama in po (že) drugem pojasnilu katere strani rabiva, sledi kopiranje, midva pa kot kaznjenca čakat na hodnik. Kopirci so dandanes res počasni. Ob nobeni stranki prej in potem, sva čakala, reci in piši 15 minut, in to na 6 kopij! Nakar pride s kopijami dama številka dve in vpraša katere kopije rabim. Še enkrat sledi pojasnilo, potrga nekaj odvečnih listov, verjetno je bil kriv kopirc in gremo vsi na blagajno. Lepa četica nas je bla... Torej dama številka ena izroči 6 kopij glavnemu (pardon, edinemu) možaku, ki je sedel na vpisniku. Ta je imel poleg naju še eno stranko, par, ki je urejal nekaj z vpisom stanovanja v zemljiško knjigo. Sta morala kar lepo počakat, ker sva bila midva z denarjem na prednostni špuri. Najprej je nekaj tipkal s prsti v obliki čevapčičev, potem naju je izprašal za vse podatke, davčna, naslov, številka gat in to..potem pa izpis faktur 3x, sledil je podpis z nalivnikom. Ko sva odštela  1,40  EUR keša, je vzel iz predala blagajno, in to ne kar eno brezvezno! Ta je bila malo večja in imela je ključ, sledi ceremonialno odklepanje, odpiranje potema pa zlaganje velike vsote v znesku 1,40 EUR keša v blagajno, nato klik, klik, blagajna se zapre, roma nazaj v spodnji predal, veliki, grajski zakladnik je skril svoje bogatstvo in nama, še po predhodnem enkratnem pregledu 6 kopij, izročil te in en izvod računa. Človek bi se lahko jezil, ampak ob gledanju te procedure, naju je popadel tak smeh, da skoraj nisva mogla do sape.

In da zadeva ne bo prekratka vmes nastopi tretja veja sodne oblasti. V vmesnem času sva bila ob stanju pri grajskem zakladniku, deležna popoldanske obrti varnostnika sodišča.  Ta zagotovo nudi notarske storitve in to kake! Mlado damo, ki je morala čakati, ker pač ni imela gotovinskega poslovanja, je ogovoril strogi varnostnik in jo povprašal kaj neki ureja. Pa mu je povedala, da vpis stanovanja v ZK (zemljiško kjnigo). "Pokažite kaj imate", je rekel in ona strumno skoči do njegove mize in mu izroči notarski zapis. "Ah, tole pa ni nič, to je samo odpravek, vi pa rabite notarsko poročilo". Mlada dama gleda kot ranjena srna, on pa njej, "če mi povete števiko stavbe, vam bom kr povedal kako in kaj!" Ona seveda ni imela števike stavbe, moja Tatjana je hotela gospej nekaj svetovati ampak ob taki konkurenci ni imela šans!

Bom ga toplo priporočal mojemu prijatelju Gorazdu, ker ima gužvo v notarski pisarni.

Po tej avanturi ti ostane le: