Strani

torek, 21. april 2015

Ko je Bog visoko in Führer daleč...

se lahko birokracija naslaja. Tako je zapisal nacistinčni propagandni minister Göobbels v svojem Tajnem dnevniku o delu enega od njihovih ministrstev. Dnevnik sem, skupaj z nekaterimi drugimi zanimivimi knjigami, našel med kupom starih knjig doma. Med ostalimo so bile še dr. Ivan Tavčar, Poduk o najpotrebnejših zakonih iz 1883, Občni deržavljanski zakonik za vse nemške dedne dežele avstrijskega cesarstva (1853 ali dr. Razlag, Kratek povzetek postav in obrazci ali izgledi (1862). Nujno branje v katerem ugotoviš, da so bile vse stvari uzakonjene kot je potrebno. Današnje spremembe samo ustvarjajo zmedo in mešanje megle.

Tajni dnevnik dr. Göobbelsa je leta 1958 izdala Založba Večer v dveh delih. Dnevnik je zanimiv opis ozadja delovanje tretjega rajha in njihov pogled na nasprotnike. Meni pa je zanimiv njegov opis boja z birokracijo v nacistični Nemčiji. Očitno je birokracija neodvisna od sistema, birokracija nima ovir. Še par cvetk tega zločinca: 'S tako diplomacijo človek ne pride daleč. Za to je bolje, da diplomati ne vedo ničesar. Res je, da bodo delali neumnosti, toda neumnosti, ki nikomur ne škodujejo.' O ministrstvu za Vzhod je napisal, da bi se morali imenovati ministrstvo za zmedo. Seveda je primerjava z današnjim časom v Sloveniji zgolj dobronamerna.

Pri nas ni več ne Boga ne Vodje. Žalostno. Zadnjič sem poslušal tiskovko JJ-ja ob novih obtožbah glede denarja. Način, kako se je odzval je zelo čuden, neprimeren  in predvsem popolnoma kontraproduktiven. V večini primerov delim njegovo mnenje o naših medijih, a njegov način izražanja o tem, je pa malo mimo. Ne vem, a ga grabi panika ali kaj. Samo čakal bi, politična trupla bi plavala mimo njega. Kaj bomo počeli, ko ne bo v politiki več njega in Kučana? Očitno si bomo morali najti dva nova antipoda, samo tako namreč ta naša družba funkcionira, polna sovraštva in negativizma. Zato pa smo tam kjer smo. Vlada se hvali, kako se stanje izboljšuje, a dragi moji, ne zaradi vas. Zaradi podjetji, ki še želijo delati in to predvsem s tujino. Lahko bi rekli: zajebali ste vse kar se je zajebati dalo.

Danes so našli kandidatko za obrambno ministrico. Že vsi udrihajo, da nima pojma o obrambi. A s strokovnjaki, tudi dohtarji obramboslovja smo pa prišli daleč? Ne se hecat, ministri  morajo biti predvsem politiki, 'strokovnjaki' so nas na Kardeljevi, sedaj Vojkovi, že preveč stali. Tudi en nakup ni bil brez škandala. Avijončki, topovi, minometi, patrije, uniforme, čelade.... Vsi enaki, vsi povezani. Mogoče je čas za nekoga, ki ni del te mreže. Jo bodo pa poskusili diskreditirati, od znotraj in zunaj in ob pomoči "neodvisnih" medijev.



Odkril sem, verjetno malo pozno, odlično serijo Hiša iz kart. O la la, bi rekel Alešič, to pa pokaže vso pokvarjenost politike in grebenja za položaje. Zanimivo je, da Frank Underwood nima magisterija! Kaj se le dogaja pri nas v zakulisju? Žal, so naši strici in tete iz ozadja že malo pase, učenci pa ne dosegajo nivoja. Prepisujejo magiterije, diplome, slabo lažejo, preveč kradejo, na kratko tretja liga. Kateri normalni pa si še želi v politiko pri nas?  Sama žalost. Dajmo nekaj pozitivnega.


Za vikend sem bil ponosni oče na maturantskem plesu. Ko vidiš te mlade ljudi, no, malo so le še otroci, polnih idej in ambicij, si zelo vesel. Koliko časa bo potrebnega, da jih zatrejo doma? Veliko jih odhaja v tujino študirat, zelo malo se jih bo vrnilo. Upam vsaj, da se je spremenilo mišljenje mlade generacije, ki je še par let nazaj kot idealno službo omenjalo državno upravo. Verjamite mi, dragi otroci, to je strel v temo. Plača je sicer redna, drugače pa samo prerivanje, šinfanje in skozi moraš na rit pazit. Tko ali drugače :)


Če smo začeli z diktatorji, pa še končajmo z njimi. Strašni Kim Jong Un je priplezal na goro višine 2700 m v plesnih šolnih, baje je vozil avto pri treh letih. Njegov oče Kim Jong Il je ob prvem poskusu igranja golfa zadel 11 lukenj iz prve (mogoče so mislili mlade punčke, samo temu se ne reče golf ampak posilstvo), deda Kim Sung Il pa je tako ali tako bil genij. Ljubljeni in dragi vodja. Verjetno zdaj s Hitlerjem igrata preferans tam nekje globoko spodaj. Je pa zanimivo kaj dobiš, če njuni imeni prebereš nazaj Sung in Jong. To sta pač bila...







  

četrtek, 2. april 2015

Kako nam vladajo, mi se pa ob tem smejemo in jokamo

Kaj naj rečem o dogajanju v otroškem vrtcu na Gregorčičevi? Tiho ne morem več biti. Se še spomite bloga o novi stranki SNC s programom, junija lani?

http://nejc-cimpersek.blogspot.com/2014/06/nova-stranka-snc-s-programom.html

Zgleda, da jo bomo res morali zagnati. Trenutno ima sicer le tri člane, poleg predsednika še dva člana, ki se trenutno medita pri Karlu na MZZ, oba z NEPONAREJENIMI diplomami. Tako, da lahko takoj ponudimo pomoč stranki, ki nam je ukradla ime, SMC. Svoj magisterij nisem prepisal, lahko bi ga samo prerisal, sem pa, priznam, v njem uporabil nekaj formul, ki so jih pred mano že pogruntali strokovnjaki s področja mehanike, za kar se, na tem mestu, zelo kesam.  Vsi trije člani smo svoja dela napisali sami, ne kak s.p. (takrat jih še ni bilo) in imamo diplome iz resnih Fakultet, moja diploma je še celo iz časa, ko se je šola dičila s ponosnim imenom Edvarda Kardelja, tako da....
 
Pokazalo se je, samo po 9 mesecih, ko smo objavili naš čudovit strankin program, da ponujamo res napredne in za stanje duha v državi, revolucionarne rešitve. Seveda se mora Miro podvizat z našo  vključitvjo v Vlado, dokler še ne proda vsega državnega premoženja. Kot obljubljeno, mi poberemo le uboge 3 %. Edino del programa bomo radikalizirali. Na področju medijev se 24kur prepove, ostane samo vremenska napoved, njihove ta lepše novinarke pa bomo premestili na RTV, kjar bodo imele vsakih 5 minut le mimohod. Ko zavzamemo ministrstvo za napad, uredimo pristojnost obveščevalne službe OVS. Prva in najpomembnejša naloga bo, da odkrijejo kdo mi že tri leta krade orehe na parceli. Bolj pomembno kot prodaja Telekoma, saj jaz jih niti prodajat ne morem!

Če na kratko pogledamo sestavo trenutne ministrske ekipe, smo lahko le zmerni optimisti. Nekaj jih je špreh los (vsaj dva), eden je na prepihu, ena ministrica ima eurokrem frizuro, ena je noseča, na enem ministrstvu pa ministrice redno kolobarijo. Dejstvo je, da večina tega kadra v normalni državi ne pride do naziva vodje oddelka ali kot je zapisala Darinka Pavlič Kaimen v članku, niti na pogovor za službo jih ne bi vabili. Rešitev zanje? V slovensko politiko, narod nategnit z novimi imeni je zelo preprosto. Kdaj bo ta narod vzel v roke vile  in ostalo kmečko orodje, pa je počasi le še vprašanje časa. 


O današnji eksploziji ponarejenih diplom je lepo napisal Alojz Ihan v kolumni, da gre za: "vulgarne produkcije diplom, ki jih naša družba ne potrebuje kot dokaz znanja, ampak kot vstopnico za kadrovsko prerivanje v javnem sektorju."




Bliža se velik praznik, dajmo raje kaj o hrani. Pred pirhi, šunko in hrenom je dobro želodček malo sprostiti. Predlagam pomladansko juho in solato. Čemaž nam, po zaslugi našega Mažija, raste okoli hiše (ne šmarnice), regrat tudi, rdeč radič pa zaenkrat še kupujem.

Pomladanska juha, za dve osebi: skuhamo dva kromipirja, olupljena in narezana na kocke.  Na žlici olivnega olja zmehčamo nekaj listov čemaža, špinače in mladih kopriv, vse skupaj vržemo v blender in zmiksamo, da je povsem gladko. Kuhan krompir zmečkamo kot za pire, dodamo zeleni del, posolimo, popramo, dodamo vodo od krompirja, da nastane ravno prav gosta juhica. Na olju popečemo kruhove kocke, da porumenijo in jih potresemo po juhi, za okras in dodaten okus pa potresemo z malo na drobno narezanega drobnjaka.

Malo regrata, malo zelenega in malo več rdečega radiča prelijemo s polivko, ki jo naredimo iz žlice senfa, ščepca vegete, olivnega olja in balzamičnega kisa. Sol in česen seveda ne smeta manjkati...