Washington za začetnike

Na povabilo odličnega prijatelja Pata in njegove žene Linde sva se odpravila na obisk glavnega mesta ZDA. Zame, po moje ene 10-ič in prvič za Tatjano. Imela sva srečo, da sva našla ugodne avijonske karte direktno z Dunaja, let sicer traja 10 ur, a kar gre. Res pa je, da Austrian ni več kot je bil, so prijazni, a ostalo je slabše. Gledaš filme, spiješ kak gin tonic pa je. Je pa prehod meje v Washingtonu sedaj kar hiter in brez zapletov, samo ESTO moraš imeti. 

Po Washingtonu sva se vozila v glavnem s podzemno, ki odlično funkcionira, kupiš Metro card pa si naložiš ene $20.  Najprej sva opravila obvezen sprehod po the Mall in si ogledala vse pomembne spomenike, od Washinton monumenta pa do Lincolna na drugem koncu, vmes pa vsa spominska obeležja vojnam, kjer so bili Američani: druga vojna, Koreja in Vijetnam. No to so vse do sedaj končane vojne, verjetno jih bo kasneje še nekaj. Še dobro, ker je ostale dni deževalo, bolj za obiske muzejev.

Obiskala sva Kongres, imajo voden ogled za nas turiste, ki pa je malo dolgočasen, vsaj za tujca, ker seveda ne poznaš vseh detajlov ameriške zgodovine. Bil sem tam prvič kot turist, po 14-ih letih, ko sem zadnjič obiskal Kongres zaradi lobiranja za denar za Fundacijo. Splača se obiskati tudi kongresno knjižnico, ki je čez cesto, do nje vodi tunel iz Kongresa, kar je fino, če dežuje.

Seveda Tatjana ni zmogla brez obiska Vrhovega sodišča, ravno takrat so se prepirali kako z novim vrhovnim sodnikom tega sodišča Kavanaughom, zato so pred sodiščem protestirali. Vredno ogleda je tudi vojaško pokopališče Arlington z grobom Johna F. Kennedyja in žene Jacquelin.  Jaz sem, kot običajno, spet iskal grob Lee Marvina, tokrat sem bil že čisto blizu, oddelek 7a pokopališča, samo ima ene pol hektarja.

Ni šlo brez obiska naše ambasade v Washingtonu, kjer naju je na kosilo povabil veleposlanik Stane z družino. Klepet z njim po dolgem času, nazadnje, ko je še bil v Bratislavi, je vedno zanimiv, še posebej, če ga uspeš politi z vinom. 

Seveda nisva mogla brez obiska pri Melaniji in Donaldu v Beli hiši. Donald je ravno počival po kosilu in pisal tvite,  Melanija tudi ni imela časa za nas iz Sevnice, ker je lih v pomivalni stroj posodo od kosila zlagala, pa drugič. Še žal jima bo, ko bosta v Celju.

Muzeji, tega je tam res veliko. Obiskala sva Air and Space in Natural history, za katere je znanstvenik John Smithson, drugače Britanec, namenil sredstva. Pod imenom Nacionalni muzeji so vsi muzeji, ki so pod okriljem Smithsonian Institution, zastonj. Za oboževalce letal in vesolja pa priporočam ogled Nasinega muzeja Air and Space, ki se nahaja ene 3 milje od letališča Dulles. Mnogo več je tam za videti, med drugim tudi space shuttle Discovery in bombnik B-29, Enola Gay, ki je odvrgel prvo atomsko bombo. Na koncu sva se ustavila še v Spy muzeju, tega pa plačaš. Za ostale je pa zmanjkalo časa, pa  še noge so naju bolele, povprečno sva opravila 10 km na dan.

Ne sem

Prijatelja sta naju povabila na poizkušinjo ameriških vin. Zanimiva izkušnja, zadeva je odlično pripravljena. Ne ponujajo ti vina in nekakšen strokovnjak razlaga zraven, voha in žvrklja v ustih, okus po tem in tem, sladko, suho, belo, črno... Ne, preprosto dobiš papir z oznako vina, sladkobo, po čem naj ima okus, v glavnem vse za nas amaterje. Bi ta sistem toplo priporočal kakšnemu našemu vinarju, mogoče Kobalu?

vinska karta na ameriški način

Mount Vernon

Skupaj smo obiskali tudi Mount Vernon, plantaža kjer se je rodil, živel in je pokopan George Washington, prvi prdsednik ZDA in njegova žena Martha. Kraj je 30  milj izven Washingtona ob reki Potomac, blizu Alexandrije. Objekti so lepo urejeni in polni obiskovalcev. Stric George je imel veliko, tudi do 300 sužnjev in si lahko ogledaš kako in kje so živeli. Zelo lepo urejeno, zraven pa restavracija, kjer si je Tatjana privoščila jambalayo, odlična jed!

Jambalaya

En večer smo se zadržali v igralnici MGM, ki so jo pred kratkim zgradili na drugi strani Potomaca pri Alexandriji, Oxon Hill v Marilandu. Kot običajno, sem izgubil vse, Tatjana je zaslužila za oba in ima do nadaljnega prepoved vstopa v igralnico. 

Ameriški stake

En večer sva si s Patom privoščila moški večer, baseball pol pa večerjo in pivo v Alexandriji, Linda in Tatjana pa, lahko trikrat ugibate, po štacunah. Moram priznati, da je zame baseball precej dolgočasen šport, nekako zdaj razumem pravila, a kot je rekel tudi Pat, za nas Evropejce se dogaja prepočasi. 

S prijateljema smo se družili tudi pri niju doma v Alexandriji, en večer je Pat spekel odlične stejke, drugi večer pa sva jih midva presenetila z gobovo rižoto po receptu strica Staneta. 

V glavnem imeli smo se odlično, je pa po tednu dni čas za odhod domov, osem in pol ur do Dunaja, po tem pa še nekaj do Celja.