Pekoča masa iz bulgurja in uporaba le-tega

Po navdušenju nad to jedjo na Orientu smo zadevo poskusili izvesti v Srednji Evropi, Celju. 

Evo kako:

Skuhaš bulgur (žitarica, dobiš pri Mirkotu na bio-oddelku), skuhaš tudi bel riž (pol ti ga naj ostane za suši) in iz obojnega narediš zmes (zmečkaš ročno, da ostane zelo gosto, kot mleto meso za Stefani pečenko), potem skuhaš omako in sicer:

na hladno olje vržeš čebulo in česen, ko zacvrči dodaš rdečo papriko, sambal ölek *, malo paradižnikove mezge, zaliješ z vinom in dodaš vse začimbe, ki jih imaš doma (origano, bazilika, peteršilj, ...). V to zelo fino omakico pridodaš zgoraj omenjeno zmes in dobro zmešaš s paličnim mešalnikom. To je to.  

Uporaba pekoče zmesi:

1. lahko to zmes zaviješ v liste ledenke in jih ponudiš;
2. zmes namažeš na tortiljo (ali palačinko brez jajc), dodaš zelenjavo (solato, petršilj, paradižnik), zaviješ in ponudiš;
3. podolgovate paprike, ki jih imamo za peči, napolnimo z maso (priporočam, da ga razredčiš še z nezačinjenim bulgurjem, ki ti je ostal, ker bo preveč peklo), paprike zaliješ s paradižnikovo omako in jih skuhaš (polnjene paprike).

No, če si pa nor na suši, kot je moja Tatjana, pa lahko narediš suši japonsko-turškega prijateljstva. Sledi slikanica:

Zraven tega in  obvezne ženske družbe pa priporočam  kozarec ali dva kakšnega lahkega rdečega vina (midva sva uporabila avstralski Shiraz Cabernet 2012).

 * sambal ölek: seveda se sprašuješ kaj za vraga je to: če nimaš, narediš sam, pride prav pri različnih hranah, če imaš rad pekoče. Sveže čilije nasekljaš z mešalnikom, dodaš olivno ojle, sladkor, med in kis. Zadevo daš v stekleno posodico in v hladilnik. Pazi, da je olje vedno na vrhu, da ne začne plesniti.

Potovanje v Istanbul in nazaj - krmljenje in pijača

Kje naj začnem? 

A ha že vem, na letu s Turkish Airways od Ljubljane do Istanbula. Ja, imajo hrano, puranji sendvič in čokoladni mus, ni slabo, so prijazni, dobiš vinčka, belo in črno, celo več vrst (turško ali francosko), punce so prijazne, let prijeten, pristanek bolj športen.

Istanbul. Midva sva bolj v uno vegetarijansko smer nagnjena. Uživala sva v sirovih burekih na stojnicah (iz testa ali listnatega testa), baklavah in ostalih turških sladicah. Ampak vrh je pa bil, ko sva odkrila, na poti do hotela, kijosk OSES. Tam, in še kje (Beyoglu),  namreč pripravljajo  bulgur, ki zgleda kot faširano meso. Skuhajo bulgur, riž in začimbe (feferoni, petršilj, pekoča pasta Oelek sambal) ter zadevo spasirajo. Ta hec, ki je podoben masi za čevapčiće, se ponudi lahko na listih solate, v palačinkah, ... you name it! Perfektno in zraven paše pit Ajran (jogurt, mineralna voda in sol).

Pijača v Instanbulu? No problem, okoli glavnih mošej alkohola sicer ni, drugače pa je pivo EFES dobro, cene za kozarec nekje okoli 10 - 15 TL (1 EUR = 2,70 TL), podobno je za kozarec vina. Enkrat sem mojo Tatjano peljal na večerjo, ker je znorela: 'Lačna sem, pa sam po kijoskih jem!'. No za nevednega bralca moram povedati, da je dan pred tem rekla, kako ji je všeč z menoj, da ne kompiciram in jeva na ulici. Pol se pa znajdi ?! No kakor koli, v restavraciji so bile cene na menuju za vse razen za vino. Po 4 kozarcih vina sva ugotovila, da je bilo vino več kot vsa hrana. Kdo je bil kriv za to nerodnost ? Ugotovi sam, dam pa namig, začne se na N...

 

Zdaj pa še za uporabnike splošnih vodičev po Istanbulu (npr. Travel Channel). Vsi priporočajo kot 'muss zein' ribe in kruh pod Galata mostom, ki gre čez Zlati rog. Načeloma so pod tem mostom res ene boljših restavracij v Istanbulu.  Če slišiš vzklike:  Balık ekmek! (Fish and Bread) se, po najini izkušnji, izogni tega v velikem krogu. Ladje v pristanišču, kjer to pečejo, so res zelo eksotičnih barv, a to je vse. Kupila sva (Tatjana - 6 TL), poskusila... Na kratko, ribe znajo pripraviti tako, da odgovarja nam, na Jadranu. To je pa zelo mastna riba z veliko čebule in solate v kruhu. Moje izkušnje iz Centralne Azije: ne jej rib in ne mletega mesa in pij vodko.

Pri pijači ne smem pozabiti svežega soka iz granatnih jabolk. Ena boljših pijač, tudi za Štajerca. Na stojnicah okoli 1 TL, res priporočam. Zgoščeni sok granatnih jabolk (Nar) pa je odlična začimba za njihove jedi.

 

Let nazaj s Tirolien do Dunaja, ok. Sicer sem pričakoval bolj obdarjene Tirolke v dirndlih, dobil pa posušene Avstrijke, ampak hrana ok. Veliki makaroni s sirom in dobra sladica, vino je bilo (malo sem ga polil po sosedi, bila tečna), pol pa od Dunaja do Ljubljane z nizko cenovnikom Adria. Dobiš eno mičkeno Gorenjka čokoladico in kozarec vode (navadne). Das was alles! Kot je že povedal znani slovenski ekonomist prof. dr. Maks Tajnikar: 'Adrijo imamo, da nas vozi, ne zaradi profita!'. Čakam da do tega epohalnega odkritja, vrednega Nobelove nagrade za neumnost, pridejo trgovci z živili: 'Merkator imamo, da jemo, ne da ustvarja profit!'

Potovanje v Istanbul in nazaj

Leta gospodovega 1979 sem bil prvič v Istanbulu, bil je naš maturantski izlet. 4f razred 1. gimnazije Maribor se je odpravil v neznano z velikim strahom staršev sošolk, ki so bile v večini, kako se bo ta izlet na Orient končal. Končal se je dobro in z lepimi spomini. Kasneje sem istanbulsko letališče uporabljal za svoje polete v Centralno Azijo in razne 'stane, po moje sem bil na tem letališču ene 16 x, a nikoli več v Istanbulu, kot takem. 

No, pa sva uporabila ostanek mojih milj na Miles & More programu, pa ajde v Istanbul. Kupiš Lonely Planet, greš na booking.com in rezerviraš hotel. Če si moje sreče in nikogar ne vprašaš, (saj vse vem, a ne?) rezerviraš sobo v delu mesta, kjer se zbirajo vsi prekupčevalci oblačil iz bivše Sovjetske zveze. Res pisana druščina, nimajo nič v kovčkih, vse v vrečah, velikih in vse prelimano s selotejpom. Nazadnje sem takšne 'potovalke' videl leta 1995 na Šeremetjevu v Moskvi na letu za Kijev. Moda pa, da bog se usmili! Trenutno so hit trenirke s panetrskim vzorcem (tudi Adidas!!!). To bi naša Alenka uživala, grejo zlo fajn k njenim čeveljčkom. Mogoče ti tudi na trenerko napišejo mag. Alenka, predsednica Vlade. Moja Tatjana je imela en pomislek do te trenerke, lahko bi jo kakšen strasten pripadnik zelene bratovščine naciljal, ko nabira gobe na Ptuju, rekoč: '"Glej ga, štajerski gepard!"

Kaj je potrebno videti ? 

Za uvod malo o mestu. Konstantinopel so v četrti križarski vojni, ki jo je vodil beneški dož Enrico Dandolo (pokopan v Agiji Sofiji), čisto upostošili in pobili prebivalce, no, ko je 1453 mesto padlo v roke Turkom, pod sultanom Mehmedom II, so muslimani kristijane samo izselili, pustili pa Jude. Mehmed II je začel graditi palačo Topkapi in veliki Bazar, Agijo Sofijo, kot največjo katedralo takratnega sveta, cerkev Božje modrosti, pa je spremenil v mošejo.

Topkapi palačo (25 TL), vendar ne vsega, harem je (na mojo žalost...) popolnoma prazen, sobe in karemične obloge, stojiš pa v vrsti za karto (15 TL). Odlična je orožarna, zakladnica pa tak tak, preskoči prvo sobo, ker stojijo do ven in začni z drugo. Zame je za videti diamant imenovan žlička, 84 karatov, pa take stvari.

Harem! Tiha želja vsakega resnega moškega. Ali res? Ko natančno prebereš drobni tisk, ti ni več tako všeč. Prvič, tam živi tudi mama. Prvo pravilo dobre zveze je, da ti mama ali tašča ne sme priti na obisk v copatah, sic! Prvi minus. Notri je vse polno otrok, načeloma so res vsi tvoji (razen, če kak evnuh ni bil ravno uspešno ab-jajcnen), dretje pamžev ne vpliva pozitivno na spolno življenje (Murat II je imel 112 otrok!), drugi minus. Prva in glavna žena je tudi tam, tretji minus (kdo si pa ljubico domov prpelje?)! In največji drek, kdor koli je že kdaj delal v kolektivu samih bab in bil edini dedec ve, da je to maksimalno stresno okolje. Da ne omenim dejstva, da je dve tretjini turških sultanov umrlo od zastrupitve s strani svojih čudovitih, ljubečih in sploh žena in ljubic v Haremu (zdaj vem, zakaj moja Tatjana tako veselo nabira gobe). Na kratko, zahodni siostem, žena in par ljubic je bistveno bolje, manj stresno, res pa je običajno finančno zelo obremenjujoče.

Bazar je seveda za videti, vendar je zvečer in v nedeljah zaprt, po tem Modra mošeja, pa seveda Agia Sofija (25 TL)! Justinijan I. jo je zgradil že leta 537. V prvem nadstropju ob freskah na ograji, ki je na notranji strani najdeš vikingške grafite v stilu: 'Eric was here!' 

 Pa seveda Bazilika Cisterna (15 TL) ! Je pa gužva povsod.

No zame je bila ena boljših stvari Arheološki muzej s freskami iz Babilona, sarkofagom Aleksandra Velikega (seveda ni not on, ampak poraženi perzijski kralj Abdalonymus), je pa na njemu krasna plastika bitke in seveda izkopanine iz Troje (vseh 9 plasti).

Na koncu pa nasvet mojega prijatelja viteza. Pojdi čez most v predel Beyoglu. Vzemi podzemno zobato železnico do vrha, tam te čaka starinski tramvaj do trga Taksim (letos so bili tam veliki protesti prosti Erdoganu). Res krasen del mesta, čisto nekaj drugega, tam vidiš kaj je velemesto, malo turistov, normalne trgovine (sicer se ne da barantati) in krasni lokali. Poseben cuker je tržnica zraven trga Galatasaray. Oglej si tudi Pasažo Evropa.

In na koncu najvažnejše, kaj se splača kupiti ?

Med v satovju, začimbe, šišo, moške čevlje (načeloma vse usnje), na Bazarju kaj na delu s knjigami in starimi fotografijami...

Še samo komentar na lokalne navade. Cel teden so na cestah in po bazarjih moški, ženske so v manjšini, a glej ga zlomka, v nedeljo jih je vse polno zunaj! Takrat so pa trgovine in glavni Bazar zaprti, pametno! 

Noč čarovnic, gobice in domači široki rezanci

Bliža se noč čarovnic. Sežiganje čarovnic je bil za moške vedno afrodizijak, kot je ugotovil Jan Hagel  v svoji legendarni knjigi, že davnega leta 1968. V Svetem pismu piše: 'Od žene je pričetek greha in zaradi nje moramo vsi umreti ' (Sir 25, 24). To mnenje, da so za vse krive ženske je bilo precej razširjeno v srednjem veku (dandanes tako razmišljajo še vedno junaki v Savdski Arabiji, saj so jim, uspešno, prepovedali za volan) in sledilo je organizirano preganjanje čarovnic.

Imele so dve šanse. Ali so priznale, da se družijo s hudičem in občujejo z njim (v večini primerov jim je bilo potrebno razložiti kaj to pomeni). Če je obtoženka priznala, je bil sodni postopek končan in so jo pokončali. Če pa je bila trmasta, kakor so danes vse, so jo dali na natezalnico, kar je bilo všeč vsem, razen žrtvi. Seveda so inkvizotorji imeli včasih smolo in niso dobili na natezalnico čednega dekleta, ampak grdo starko, toda to spada v poklicna tveganja. Izurjen lovec na čarovnice je pri priči odkril izdajalska znamenja: ženske, ki imajo materina znamenja so čarovnice, ženske brez njih pa še bolj. 

V glavnem, kot so dejali: 'Hudič nikoli ne spi', seveda, če je revež moral občevati z vsemi temi grešnicami, ni bilo časa zatisniti oko.

Na noč čarovnic se vedno pripravim, no na čarovnice. Letos sem bil zelo pazljiv z izborom gob, ki jih je nabrala moja Tatjana. Prinese košaro gob, potem pa z malim priročnikom pregleduje kaj ja, kaj ne ?! Uradni preizkuševalec te gobje čorbe sem seveda jaz. Kot vidite, so bile ok. 

Torej:

Vsebino košare gob narežete na lističe, vedno dodam za eno pest suhih jurčkov (ki sem jih SEVEDA kupil jaz in ne hišna čarovnica...), ki jih prej namočim v vodo (to vodo uporabiš za zalitje). Na hladno olje daš čebulo in česen (na mrzlem olju odda več arome) ter dodaš narezane gobe in kasneje še jurčke. Zadevo camriš ene 10 minut na zelo malem ognju. Začimbe (poper, sol, drobnja, peteršilj) dodaš sproti, malo peteršilja pa spraviš za konec, da ga, skupaj s kislo smetano, zamešaš v omako.

Medtem delaš domače široke rezance, kot vidiš na sliki. Zamesiš testo, narediš kepice, ki počivati, ga zvaljaš, narežeš s strojčkom za testenine in na to skuhaš v kropu 'al dente' (ene dest minut).

  

Postrežeš, kot vidiš, pa ne preveč vina zraven,  vse gobe so lahko težavne s preveč alkohola!

 

 

Poligloti, poštenjaki, ljudje čvrstih načel in ostali opisi ministrov naše najuspešneše Vlade

Priznam, spet sem sedel na kavču in gledal POP TV, čeprav sem že večkrat obljubil, da ... Dogaja se mi podobno kot moji prijateljici na MZZ, ki skoraj vsak dan po večernih poročilih zliva žolč na FB, namesto, da bi sedela ob kozarcu dobrega vina, gledala fante in se nasploh veselila državne službe.

Gledam jaz tale dnevnik in se čudim, baje imamo ministra, ki sam sebi, to je svojemu podjetju, nakazuje denar. Ampak g. Protikorupcijski je znanstveno ugotovil, da se je tale stric izločil iz postopka, tako da ni nič vplival na odločitev birokratkov. Barvo, tudi ko jaz izbiram sodelavke za delo v pisarni, se moja Tatjana izloči iz postopka in lahko izberem katero ptičico hočem, a ne da? No tega 'poštenjaka' po teh humanih dejanjih dobro poznajo v Celju. Baje je pa še edini minister v EU, ki je šprehlos, kot njegov šef. Odlično!

Pol se pa pojavi še znani branilec penzionistov in sploh obubožanih in pove, da bodo največji socialni problemi v Slovenji ob novem davku pri ljudeh, ki so v prevelikih hišah in stanovanjih. Ti hudič, tu pa res ni rešitve! Vse je pa kriv Jazbinšek, ki jim je premoženje prodal po smešni ceni. No danes je je znani teflonski Karl že premislil, zakon je sicer slab, a za dobro Slovenije...Hrbteničar do konca!

No ministru Gregorju ne bi danes, se mi bo moj blog zagraužal.

Drugič pa še kaj o neverjetnem uspehu mariborskih vstajnikov z izborom novega župana, Andrejčka iz Miklavža, še enega poštenjaka, no ali je pa sam butast... 

Veliki škamp po Dorijanovo

Danes sem pregledoval svoje privatne datoteke na računalniku in brisal neumnosti, ki jih ne rabim. Tam odkrijem recept, ki mi ga je davnega leta 2005 poslal Dorijan. Dorijan je človek, ki je igral pomembno vlogo v mojem privatnem in poklicnem življenju. Dorijan, direktor, politik, poslanec, potapljač, poročna priča, poveljnik CZ, Lionist, ... you name it. O njemu si lahko misliš marsikaj, eno pa za prmej drži, človek je odličen kuhar! Ko sem bil že na Dunaju, mi je posredoval sledeč recept in lahko povem, da je bil večkrat preizkušen in je odličen, tudi če ne upoštevaš zadnje vrstice recepta. Res pa je, da kuhat in sedeti za mizo ob poizkušanju te mojstrovine (če ti uspe, mojstrovina seveda, deklice pridejo same) z zanimivo predstavnico drugega spola receptu da tisto nekaj... Dorijan že ve.

Receptura za velikega škampa s širokimi rezanci (po Dorijanovo):

Veliki škamp (jastog) najprej prerežeš na prsni strani in očistiš črni del notranjosti (splakneš z vodo). 

Če je svež jih potem za 7 minut vržeš v krop. Nasekljaš (poljubno količino - ena glavica) česna, ga streseš na olivno olje, pridodaš škampa in ga takoj zaliješ z 0,5 l - 1 litrom paradižnikove mezge (odvisno koliko omake želiš) ter posuješ z delom nasekljanega petršilja. Posoliš (dva ščepca) in popopraš (po okusu) ter dodaš malo belega suhega vina (podobno malvaziji, ne preveč aromatično, ne štajerca!) in konjaka (kozarček zate seveda). Kuhaš ne več kot 10 minut (če je rak lepo zalit z omakico). Če se omaka suši, dodaj nekaj tekočine iz posode kjer si kuhal raka prej.

Ko se odločiš da je kuhano (rakova lupina mora lepo rožljati) pridodaš 1/2 do 3/4 lončka kisle smetane, pred tem vzemi jastoga iz ponve.

Če delaš zraven rezance svetujem, da rezance skuhaš 'al dente' tako, da so še trdi v sredini ter jih kuhane vržeš in zmešaš v omaki. Če je vse skupaj preveč suho, dolij malo vode od rezancev.

Rezance položiš na dno, škampa na vrh, vse skupaj pa potrosiš s sveže nasekljanim petršiljem.

Pazi na prste ko režeš česen, ne polij se s kropom, ker ne bom tam, da bi te tolažil :-))                                                                       

Kaj rabiš:

- en jastog ali par velikih škapov

- peteršilj, česen, poper, sol

- olivno olje

- belo suho vino

- kozarec ali dva konjaka

- 1/2 do 1 l paradižnikove mezge

- kislo smetano

- široke rezance
- dobra volja in kakšna deklica za k mizi.

Dorijan

George Cloony kot šofer avtobusa

Danes pa nekaj na temo babe, dekleta, punčke,...Vprašanje, ki buri moške mojih let so mlada dekleta. V filmskem svetu gledamo in poslušamo zgodbe filmskih igralcev na katere se 'limajo' mlada dekleta, podobno je v slovenskem 'poslovnem' svetu (no kolikor ga še je). Michael Douglas in Catherine Zeta Jones, Boris Cavazza in kar nekaj punčk, na koncu ne pozabimo Georgea Cloonyja, najbolj zaželenega žrebca za punce. 

Vprašamo se, ali so tako lepi, zanimivi in pametni ali pa je vse v vplivu in denarju (no pa nekaj je tudi v nepremičninah). A si predstavljate Georgea Cloonyja kot šoferja avtobusa na relaciji Štore-Teharje-Celje z zajamčeno plačo v eni od manj uspešnih članic EU? Kako bi se punce in dame najboljših let limale na njega! Ali pa Cavazzo kot šoferja, kot je že bil v filmu To so gadi?

Ker sem sam nasedel eni taki in domišljal, da sem najmanj Mr Clooney, pa po končani diplomatski karieri in vrnitvi luksuznega službenega stanovanja (kjer je bivala tudi ga. Cloony) pa dobil nogo po SMS, vem da smo dedci eni veliki butli ! Dudek je v primerjavi z nami WNB Cloony, pravi car. In ko misliš, da si velik frajer, se ti vsi smejijo, stari in mladi, ženske in moški. Ne rečem, je za probat, sam pol pa, fant, pamet v glavo!

No kot bi rekel moj idol na področju pisanja o spolnosti Jan Hegel že davnega leta 1968: "Čutnost, iskanje užitka, tehnika in rafiniranost na spolnem področju niso živalski vzgibi, ampak jih poznajo le s pametjo obdarjena bitja in čimbolj inteligenten je človek, tem bolj raznovrstno je njegovo spolno življenje." To je živi dokaz, da z leti inteligenca zelo pada.