Noč čarovnic, gobice in domači široki rezanci

Bliža se noč čarovnic. Sežiganje čarovnic je bil za moške vedno afrodizijak, kot je ugotovil Jan Hagel  v svoji legendarni knjigi, že davnega leta 1968. V Svetem pismu piše: 'Od žene je pričetek greha in zaradi nje moramo vsi umreti ' (Sir 25, 24). To mnenje, da so za vse krive ženske je bilo precej razširjeno v srednjem veku (dandanes tako razmišljajo še vedno junaki v Savdski Arabiji, saj so jim, uspešno, prepovedali za volan) in sledilo je organizirano preganjanje čarovnic.

Imele so dve šanse. Ali so priznale, da se družijo s hudičem in občujejo z njim (v večini primerov jim je bilo potrebno razložiti kaj to pomeni). Če je obtoženka priznala, je bil sodni postopek končan in so jo pokončali. Če pa je bila trmasta, kakor so danes vse, so jo dali na natezalnico, kar je bilo všeč vsem, razen žrtvi. Seveda so inkvizotorji imeli včasih smolo in niso dobili na natezalnico čednega dekleta, ampak grdo starko, toda to spada v poklicna tveganja. Izurjen lovec na čarovnice je pri priči odkril izdajalska znamenja: ženske, ki imajo materina znamenja so čarovnice, ženske brez njih pa še bolj. 

V glavnem, kot so dejali: 'Hudič nikoli ne spi', seveda, če je revež moral občevati z vsemi temi grešnicami, ni bilo časa zatisniti oko.

Na noč čarovnic se vedno pripravim, no na čarovnice. Letos sem bil zelo pazljiv z izborom gob, ki jih je nabrala moja Tatjana. Prinese košaro gob, potem pa z malim priročnikom pregleduje kaj ja, kaj ne ?! Uradni preizkuševalec te gobje čorbe sem seveda jaz. Kot vidite, so bile ok. 

Torej:

Vsebino košare gob narežete na lističe, vedno dodam za eno pest suhih jurčkov (ki sem jih SEVEDA kupil jaz in ne hišna čarovnica...), ki jih prej namočim v vodo (to vodo uporabiš za zalitje). Na hladno olje daš čebulo in česen (na mrzlem olju odda več arome) ter dodaš narezane gobe in kasneje še jurčke. Zadevo camriš ene 10 minut na zelo malem ognju. Začimbe (poper, sol, drobnja, peteršilj) dodaš sproti, malo peteršilja pa spraviš za konec, da ga, skupaj s kislo smetano, zamešaš v omako.

Medtem delaš domače široke rezance, kot vidiš na sliki. Zamesiš testo, narediš kepice, ki počivati, ga zvaljaš, narežeš s strojčkom za testenine in na to skuhaš v kropu 'al dente' (ene dest minut).

  

Postrežeš, kot vidiš, pa ne preveč vina zraven,  vse gobe so lahko težavne s preveč alkohola!

 

 

Poligloti, poštenjaki, ljudje čvrstih načel in ostali opisi ministrov naše najuspešneše Vlade

Priznam, spet sem sedel na kavču in gledal POP TV, čeprav sem že večkrat obljubil, da ... Dogaja se mi podobno kot moji prijateljici na MZZ, ki skoraj vsak dan po večernih poročilih zliva žolč na FB, namesto, da bi sedela ob kozarcu dobrega vina, gledala fante in se nasploh veselila državne službe.

Gledam jaz tale dnevnik in se čudim, baje imamo ministra, ki sam sebi, to je svojemu podjetju, nakazuje denar. Ampak g. Protikorupcijski je znanstveno ugotovil, da se je tale stric izločil iz postopka, tako da ni nič vplival na odločitev birokratkov. Barvo, tudi ko jaz izbiram sodelavke za delo v pisarni, se moja Tatjana izloči iz postopka in lahko izberem katero ptičico hočem, a ne da? No tega 'poštenjaka' po teh humanih dejanjih dobro poznajo v Celju. Baje je pa še edini minister v EU, ki je šprehlos, kot njegov šef. Odlično!

Pol se pa pojavi še znani branilec penzionistov in sploh obubožanih in pove, da bodo največji socialni problemi v Slovenji ob novem davku pri ljudeh, ki so v prevelikih hišah in stanovanjih. Ti hudič, tu pa res ni rešitve! Vse je pa kriv Jazbinšek, ki jim je premoženje prodal po smešni ceni. No danes je je znani teflonski Karl že premislil, zakon je sicer slab, a za dobro Slovenije...Hrbteničar do konca!

No ministru Gregorju ne bi danes, se mi bo moj blog zagraužal.

Drugič pa še kaj o neverjetnem uspehu mariborskih vstajnikov z izborom novega župana, Andrejčka iz Miklavža, še enega poštenjaka, no ali je pa sam butast... 

Veliki škamp po Dorijanovo

Danes sem pregledoval svoje privatne datoteke na računalniku in brisal neumnosti, ki jih ne rabim. Tam odkrijem recept, ki mi ga je davnega leta 2005 poslal Dorijan. Dorijan je človek, ki je igral pomembno vlogo v mojem privatnem in poklicnem življenju. Dorijan, direktor, politik, poslanec, potapljač, poročna priča, poveljnik CZ, Lionist, ... you name it. O njemu si lahko misliš marsikaj, eno pa za prmej drži, človek je odličen kuhar! Ko sem bil že na Dunaju, mi je posredoval sledeč recept in lahko povem, da je bil večkrat preizkušen in je odličen, tudi če ne upoštevaš zadnje vrstice recepta. Res pa je, da kuhat in sedeti za mizo ob poizkušanju te mojstrovine (če ti uspe, mojstrovina seveda, deklice pridejo same) z zanimivo predstavnico drugega spola receptu da tisto nekaj... Dorijan že ve.

Receptura za velikega škampa s širokimi rezanci (po Dorijanovo):

Veliki škamp (jastog) najprej prerežeš na prsni strani in očistiš črni del notranjosti (splakneš z vodo). 

Če je svež jih potem za 7 minut vržeš v krop. Nasekljaš (poljubno količino - ena glavica) česna, ga streseš na olivno olje, pridodaš škampa in ga takoj zaliješ z 0,5 l - 1 litrom paradižnikove mezge (odvisno koliko omake želiš) ter posuješ z delom nasekljanega petršilja. Posoliš (dva ščepca) in popopraš (po okusu) ter dodaš malo belega suhega vina (podobno malvaziji, ne preveč aromatično, ne štajerca!) in konjaka (kozarček zate seveda). Kuhaš ne več kot 10 minut (če je rak lepo zalit z omakico). Če se omaka suši, dodaj nekaj tekočine iz posode kjer si kuhal raka prej.

Ko se odločiš da je kuhano (rakova lupina mora lepo rožljati) pridodaš 1/2 do 3/4 lončka kisle smetane, pred tem vzemi jastoga iz ponve.

Če delaš zraven rezance svetujem, da rezance skuhaš 'al dente' tako, da so še trdi v sredini ter jih kuhane vržeš in zmešaš v omaki. Če je vse skupaj preveč suho, dolij malo vode od rezancev.

Rezance položiš na dno, škampa na vrh, vse skupaj pa potrosiš s sveže nasekljanim petršiljem.

Pazi na prste ko režeš česen, ne polij se s kropom, ker ne bom tam, da bi te tolažil :-))                                                                       

Kaj rabiš:

- en jastog ali par velikih škapov

- peteršilj, česen, poper, sol

- olivno olje

- belo suho vino

- kozarec ali dva konjaka

- 1/2 do 1 l paradižnikove mezge

- kislo smetano

- široke rezance
- dobra volja in kakšna deklica za k mizi.

Dorijan

George Cloony kot šofer avtobusa

Danes pa nekaj na temo babe, dekleta, punčke,...Vprašanje, ki buri moške mojih let so mlada dekleta. V filmskem svetu gledamo in poslušamo zgodbe filmskih igralcev na katere se 'limajo' mlada dekleta, podobno je v slovenskem 'poslovnem' svetu (no kolikor ga še je). Michael Douglas in Catherine Zeta Jones, Boris Cavazza in kar nekaj punčk, na koncu ne pozabimo Georgea Cloonyja, najbolj zaželenega žrebca za punce. 

Vprašamo se, ali so tako lepi, zanimivi in pametni ali pa je vse v vplivu in denarju (no pa nekaj je tudi v nepremičninah). A si predstavljate Georgea Cloonyja kot šoferja avtobusa na relaciji Štore-Teharje-Celje z zajamčeno plačo v eni od manj uspešnih članic EU? Kako bi se punce in dame najboljših let limale na njega! Ali pa Cavazzo kot šoferja, kot je že bil v filmu To so gadi?

Ker sem sam nasedel eni taki in domišljal, da sem najmanj Mr Clooney, pa po končani diplomatski karieri in vrnitvi luksuznega službenega stanovanja (kjer je bivala tudi ga. Cloony) pa dobil nogo po SMS, vem da smo dedci eni veliki butli ! Dudek je v primerjavi z nami WNB Cloony, pravi car. In ko misliš, da si velik frajer, se ti vsi smejijo, stari in mladi, ženske in moški. Ne rečem, je za probat, sam pol pa, fant, pamet v glavo!

No kot bi rekel moj idol na področju pisanja o spolnosti Jan Hegel že davnega leta 1968: "Čutnost, iskanje užitka, tehnika in rafiniranost na spolnem področju niso živalski vzgibi, ampak jih poznajo le s pametjo obdarjena bitja in čimbolj inteligenten je človek, tem bolj raznovrstno je njegovo spolno življenje." To je živi dokaz, da z leti inteligenca zelo pada.

Bedaki iz Kumrovca in ogrnjeni reklci

Gledam dnevnik,  ki ga sem sicer nehal pred nekaj meseci, a danes me je dnevnik zalotil na kavču. Vse je šlo ok ob spremljanju strašnih novic, ko se ti, ob joti, ki jo kuha ta koalicija, pojavi prof. dr. Lukšič in  pove: "Nasprotniki davka na nepremičnine ščitijo tiste, ki so ob nacionalizaciji dobili ogromna posestva nazaj." Ljubi bog, pa ta bimbo je še vedno živi z agrarno reformo po 2. svetovni vojni. No prvi si je ta hec zmislil Tiberij Grakh, ki je to predlagal tam davnega 133 leta pr.n.š. Sledili so nemiri in tudi stric Tiberij je bil ubit. Torej te ideje so se vedno slabo končale za predlagatelje. No da vidimo prof. dr. L-ja. In tak tipček je profesor na slovenskem Kumrovcu FDV ?! No ja, so še slabši tam.

Ko smo že pri tem Kumrovcu, vedno sem popiz... kadar sem videl poleti moške, ki so reklce nosili ogrnjene čez rame. To se je jemalo v Kumrovcu drugi semester 1. letnika. Včasih je bilo takih tovarišev polno v poletnih mesecih, na kakšnih otvoritvah tovarn npr. Reklc čez ramo, cigareta v desni, z levo pa mahanje množicam. No, en tak je nastopal tudi v Botru 2 - Mr Fanucci, samo on je imel tako plašč.

Drugače pa so ta način oblačenja uporabljali madžarski Huzarji, pa tudi te niso ravno najbolje končali.

Pa pustimo zdaj to. Preden me je dnevnik presenetil na kavču sem kuhal. Nekaj zanimivega, brstični ohrovt s kostanji. Evo kako:

Brstični ohrovt očistiš in ga vržeš v krop, a ne več kot 7 minut, ker drugače smrdi po žveplu (tako je rekel Rudolf). Kostanje skuhaš in olupiš. Maslo stopiš in dodaš rjavi sladkor, ko je sladkor stopljen, dodaš kostanje in jih mešaš v tem ene 4 minute, da so vsi kostanji obliti s sladkorjem, nato dodaš brstični ohrovt in na rahlem ognju kuhaš še par minut. 

To je vse, je pa tale zadeva zelo nasitna. O babah danes nič, ker grem spat, ker sem preveč sit ohrovta, kostanjev in mošta (obvezno v jeseni) in jezen zaradi dnevnika.

Telefonski atomatični odzivniki in slovenske zavarovalnice

No pa smo tam, kjer tehnologija škodi uporabniku njegove domiselnosti.

Ta teden sem imel nekaj potrebnih telefonskih pogovorov s slovenskimi zavarovalnicami, ki niso ravno prijazni do svojih zavarovancev. Torej, pokličeš pa dobiš avtomatsko tajnico (hudič je, k majo vsi isto teto, ki posname te krasne odgovore), pol pa pritisni 1 če želiš... 2, če ... 3 če... 7,  če nas zeliš poslat u k...c. No nikakor ne dobiš kogar bi želel. 

Posebaj znorim, ko mi en zavarovalni strokovnjak pošlje dopis pa napiše, če imate še kakšno vprašanje nas pokličite. Kam, preklet vosu!!! No moram biti pravičen, javil se Triglav ampak tam te teta vpraša vse, vključno s številko gat (seveda je ena kura v telefonski govorilnici) na to ti pove, vas bomo poklicali. Na vprašanje, kaj je zdaj to, odgovori nova politika vodstva. Fino. Sistem, ne kličite nas, vas pokličemo mi. Podjetno. Nasvet: bejšte od slovenskih zavarovalnic, predvsem pa čimprej dnar ven!

Sem pa od danes potolažen,. Se pogovarjam s predsednikom Uprave ene redkih bank v Sloveniji, ki je o.k. Pogovoriva se o avtomatskih odzivnikih. Kolega je poklical sam sebe na telefon, ki ga ima na vizitki in se je sistem zazankal, na kratko ni se dobil! Pameten človek je za mesec dni ugasnil avtomatske odzivnike, dokler ne rešijo problema. Edina jeba pri tem je, da je to tuja banka, toliko o nacionalnem interesu. 

Recept: po vsem tem dnevu kozarec hladnega Lambrusca in objem svoje dame.

Mošt & kostanji in flanela

Jesen je čas mošta in kostanjev, v vsej srednji Evropi, samo v Sloveniji ne.

Zakaj? Ker če hoče vinar prodajati mošt, mora posebna dovoljenja za mošt! Ne vem, da ni not sprešan še kak birokrat iz Ministrstva za kmetijstvo, ali kaj ? Ko bog so tele naši bimboti našli kakšno direktivo EU ali pa kak star JUS, ki jim omogoča, da se mošt pač ne prodaja. 

Za začetek bi jim najel avtobus iz EU sredstev, ki jih tak al tak ne znajo porabit,  jih natlačil not in jih peljal po vinski cesti v Avstriji. Samo čez Šentilj, pa na prvem odcepu dol pa samo v hrib (kot je rekel prijatelj Gorazd). Nikjer se ne da parkirat, vse po vinogradih parkirano in pri vsaki hiši mošt  in kostanji ('šturm & kastanje' za lažje naročanje).

Še lažji način je, da greš v METRO v Gradcu pa pred vhodom za 1,50 EUR konzumiraš oboje, pa še po nakupih si opravil. 

Res pa je, da po konzumiranju obojega zgoraj naštetega je dobro biti blizu sanitarnega vozla. Ena moja prijateljica je po tej kombinaciji hodila pred avtom in klicala Ulbrihta. Uboga!
Kot je pisal že moj vzornik na tem področju Jan Hagel, ko je enkrat Ludvig XIV pojedel preveč kostanjev in popil preveč mošta, je veselo sedel na luknji visoko v sobanah Versaillesa in jamral (WC so angleži izumili šele konec 19. stoletja). Od silnih muk so podložniki za brisanje njegove kraljeve zadnjice izumili flanelo.

Kombinacija mošt&kostanj&punčke ni najboljša. Od preveč dobrega boli glava (in peče rit, kot bi dodal Ludvig XIV)!

Prvi zapis

Danes sem končno po dolgem prepričevanju moje Tatjane začel pisati blog. Zakaj? Ker jo jezi kadar se razburjam zaradi neumnosti naših političnih amaterjev. Piši, je rekla. No pa pišem, nisem več v državni službi tako, da me ne bi kak tretjerazredni birokrat še zafrkaval zaradi tega pa škodil meni in mojim.

Kaj naj rečem za uvod? Rad kuham, baje ne slabo, o slovenski politiki imam svoje mnenje in slabe in dobre izkušnje. Babe? Vedno sem jih rad imel, ene bolj, druge manj, no so me tudi kar nekaj stale, tako da...imam kaj za povedat. Pa one tudi verjetno. 

Za ta uvodni blog se bom izognil receptom in kuhinji, o politiki pa samo komentar:

Ne vem zakaj nas strašijo s Trojko. Tega se bojijo samo naši kvazi politiki, ki bi že zdavnaj morali na smetišče zgodovine ter direktorčki državnih podjetji, ki so prišli tja na način: 'čuj mam enega, ful fajn, pa naš.' Kdo štrajka v Grčiji? Javni uslužbenci, ki so imeli 16 plač in zajamčeno penzijo 1500 EUR. To ne preživi nobena družba, se pa že pobirajo. Pri nas ti bo vsak, ki je na trgu, pozdravil prihod Trojke.

Za vikend sva bila dvakrat v Avstriji, Gradcu. Najprej po nakupih in drugič na enem zelo zanimivem druženju z ljudmi, ki jih je vredno spoznati, vsi s tega dela Evrope, vsi z idejo povezovanja, spoštovanja in upoštevanja želja posameznika. Takih ljudi sem bolj malo srečal zadnje leto v Ljubljani, žal.

V nedeljo zvečer pa s par res dobrimi in pozitivnimi ljudmi na poizkušnji vina, malvazija. Neverjetno kaj so Primorci naredili iz tega vina! V študentskih časih je bilo najhuje se ga napit od rebule ali malvazije, glava za tri drugi dan. No po tem smo, kot pravi Štajerci prešaltali še na Ptujsko klet. Tukaj Bojan Kobal dela čudeže!

Lepo je sedet v hiši družine, kjer je  mir, toplina in velika kuhinjska miza!