Mečarica po sicilijansko in Sicilija na splošno

Sicilija. Otok večji kot Slovenija, s gromozansko zgodovino in otok Don Corleoneja. A res?

Sicilijo sem obiskal, žal samo vzhodni del, bili smo v kraju Giardini Naxos s krasnim pogledom na Etno. Če se odločate za obisk Etne, ne ga polomiti, kot mi, in oditi na ogled organizirano. Vzameš rent-a-car in greš do spodnje postaje gondole sam, na vrhu pa te tako ali tako peljejo s terenskimi vozili do vrha.

Taormina z Etno v ozadju.

Od vseh krajev tam toplo priporočam obisk Taormine, kraj visoko nad obalo, saj so se umikali sredozemskim gusarjem. Krasen kraj, super restavracije, malo višje na hribu pa Castelmola, na sproti cerkve zanimiv lokal, posvečen lulekom, mojo Niko je skoraj kap (vse je v obliki organčka fantkov)!  Po tem seveda Syracuse, ki so ga ustanovili Korintci, kraj kjer je vladal začetkom 4.st. pred našim štetjem  tiran Dionyzij I., edini kraj v Evropi, kjer raste papirus.

Ogledali smo si tudi vulkanske otoke na severu, otok Vulcano smrdi po žveplu in vse je rumeno, najbolj popularen je Stromboli, še delujoč in poznan po filmu Roberta Rosellinija iz 1950 z čudovito Ingrid Bergman. Zaradi svojega ameriškega prijatelja Pata, sem si ogledal tudi kraj Paterno v notranjosti.

Hrana na Siciliji pa je bila za moje brbončice. začneš s pasta con le sarde iz sardel, suhih paradišnikov, kikirikija in rozin.

Mečarica, kot jo pripravijo na Siciliji. Najprej rabiš mečarico, no en kos, seveda. Spomnim se očetova pripovedovanja, kako so kot študenti pomagali pri lovu na tune v Karljevici in včasih v mreže ujeli tudi mečarico. Krasna riba !

Danes sem se po dolgem času sprehajal po Ljubljani in ob obisku tržnice v centru (to počnem vsakič, če le utegnem), odkril svežo mečarico v ribarnici. Hopsa, pa sta bila dva kosa moja.

Mečarico poliješ z olivnim oljem, limono in potreseš z mediteranskimi začimbami, vsaj kakšno uro, preden jo pečeš. Nič soli. Dobro je, če so zrezki debeli ne več kot en prst, drugače je kasneje meso preveč pusto. To pečeš po 7 minut na vsaki strani in ponudiš z limono in olivnim oljem. To je vse. 

Zraven pa kakšen kozarec dobrega italjanskega vina, ker v Celju ni ravno strašen izbor, sem končal s Ciantijem, drugače pa priporočam odlično vino, ki mi ga je priporočila teta Iva iz Benetk: Primitivo di Manduria iz Aquile (konec italjanskega škornja).







Na koncu pa še to. Ker vsi Siciljo enačijo z mafijo, vam povem, da se na plaži in znotraj otoka še nikoli nisem počutil varneje. Na plaži te čuva lastnik plaže in bolje, de ne vemo, kaj se zgodi s tistim, ki ti kaj zmakne. Ljudje izredno prijazni in kar je zame najbolje, ne živijo tam zaradi turistov, tako živijo stalno. Eno svarilo pa le, nikoli ne tja v avgustu, sami Italjani in ne dobiš nikjer prostora!