Grucho Marx: Kapital & čemaž

Ko se je naša vrla Alenčica vpisala na management leta 2006, na strašni FDV, si je, zaradi odličnega znanja angleščine, v knjižnici kot temeljno gradivo, sposodila Kapital od Grucha Marxa. Posledice tega lapsusa lingve sedaj čutimo v celotni podalpski oazi korupcije.

Karl se seveda obrača v grobu, ko Alenčica razlaga, da je to nekje prebrala, a je odločno prepozno. Da je bil Grucho M. velik šaljivec, se vidi pri nepremičninskem davku, saj je po njegovih nasvetih, popravke priložila napačnemu zakonu. Edino Ustavno sodišče ne razume duhovitosti bratov Marx, kar pa me čudi, saj so v njihovi mladosti  še nastopali na TV in razveljavi zakon od Alenčice, fej in fuj!

Še dobro, da si ni naša Alenčica sposodila drugega Karla, Karla Maya. Ta je bil že posojen s strani ostale skupine nadebudnih študentov za politike na FDV, zato pa še danes imamo pretepe med rdečimi in belimi, ni pa ni konca, dokler Vinetou ne umre.

Ko smo že pri Vinetouju, v svojih zanimivih diplomatskih časih sem tega poglavarja Apačev predstavil mojim ameriškim prijateljem. Sicer še niso slišali za njega, pa tudi to, da so Indijanci govorili nemško, je bilo novo zanje:  Hände hoch oder ich schieße ! pa: Hough, Ich habe gesprochen! Dobro smo se nasmejali in gledali celo serijo Vinetou I do III, ki mi jo je podaril nečak. Prijatelj Ted mi je prinesel še verzijo Manitujev čevelj, parodijo na Vinetouja, za režat, res.

 

Sem jih pa znal presenetiti z obiski kina. Z mojim velikim prijateljem Patom sva redno hodila v kino, v Washingtonu ali Ljubljani. No, dvakrat sem ga spravil v kot, prvič sva gledala francoski film s slovenskimi podnapisi, to je še nekak šlo, saj je diplomat, a matiral sem ga s kitajskim filmom s slovenskimi podnapisi! 

Za konec pa kot grand zaključek pa en simpl recept za čemaž (od moje Tatjane):

Na olivnem olju popražiš tri cele stroke česna. Nato jih daš ven. Dodaš sladko smetano, vanjo narežeš čemaž, sol, poper in začimbe, ko se začne peniti, dodaš v posodo (najbolje je wok) kuhane široke rezance ali pa nalomljene tastenine za lazanjo. Postrežeš. Zraven kozarec vina, nasmejano damo, pa ne poročil gledat hkrati !!!

Baba mora biti blond, avto pa nemški

Je rekel moj nekdanji ljubljeni vodja na misiji na Dunaju, Stanko. Njemu je vse to ratal, jaz sem pa ostal samo pri avtu.
 

 

Te blond punčke so neka trauma nas fantkov, po pravici povedano nimam pojma kakšne so, ker te nepopisne sreče še nisem doživel. Seveda štejejo samo une, ki so blond tudi spodaj.

 

Ali, kot je odgovoril na vprašanje o največjem odkritju kemije v 20. stoletju, stric Einstein: 'Blajh!' Seveda je češka blond že malo mimo, čeprav vidim te naše t.i. 'znane' osebe, ki jih nihče ne pozna, da zaloge tega preparata še obstajajo!

 

 

No pa poglejmo znane blondinke: moja diva Marilyn - blajh, Madona - blajh, Pink - blajh, Helenca - blajh na sivino,... Je pa nekaj deklic, upam pravih, ki me zanimajo: Kim Besinger, Charlize Theron, Sharon Stone in Nicole Kidman (no malo na rdeč vleče), verjetno jih jaz ne zanimam glih, a nikoli ne veš, kje te sreča čaka! Sharon in Kim sta tudi lih pravih let zame :)

 

Res pa je, da sem do sedaj padal na punčke z dolgimi temnimi lasmi. Kaj čmo, tudi taki morjo bit, en se mora tudi za njih žrtvovat! Priznajmo pa si, da je najhuje, teta, oblajhana na blond s več centimtrskim narastkom! Tu se pa, drage dame, vse neha!

  

Najnovejša pridobitev doma je pa polavtomatski 'aport dekl'! Za tiste, ki niste iz MB, to je deska za WC. Nisem vedel, da obstaja polavtomatska! Res, samo rahlo jo porineš dol in glej ga zlomka, se sama počasi zapre! Tatjana je navdušena, jaz pa razmišljam o aplikaciji na iPhone, t.i. iDekl, ki bi se sam dvignil, ko te tiši scat in pol se sam zaprl, veliko besed doma bi ta aplikacija prišparala! Moj ciljni trg je 1/2 prebivalstva na svetu s tekočo vodo. To, z deklom in ženskami je travma, posebaj, če živiš v skupnosti, kjer so v večini ženske, na koncu lulaš sede.
 

Ker ni recepta, pa nekaj za vrtnarjenje.

Danes nama je naša soseda, iz najprijaznejšega lokala v Celju, prinesla sadike artičok! Prišmuglala jih je iz Hrvaške, Zadar. Bomo videli kako klima Slovenskih goric vpliva na ta čarobni sredozemski sadež, no vsaj neka korist od globalnega ogrevanja!

 

Družbena omrežja kot poneumljanje

Družbena omrežja so postala nekaj kar je 'muss zein' za vse nas. Ali res? Jaz sem se začel s tem strupom ukvarjati ene štiri leta nazaj, na Dunaju.


Najprej seveda Facebook! Odpreš profil, naložiš svoje najlepše slike, najdeš prijatelje in gledaš kaj se jim dogaja.  Počasi ugotoviš, da je večina 'prijateljev' tam samo zaradi števila, potem ti jih ostane ene 15, in to je tisto s katerimi komuniciraš. Pol najprej umakneš svojo sliko s profila, pa nehaš čisto vse osebne slike objavljati, ker večine t.i. prijateljev tak ne zanimajo. Eni se hvalijo kje vse so bili, ostali so jim fauš,... Všeč mi je bil zadnjič en na radiju, ki je povedal, da se v času posta 40 dni ne bo prijavil na FB! Bravo, je tak rajc kot alkohol.

  

No, pol ti nekdo pove, da za profesionalne kontakte je Linkedin. Pa se prijaviš in tam bereš neverjetne CV ljudi. Ampak pozor! Kot je zapisala Ann Friedman je to tako, kot da se prijaviš na veliko konferenco z odmevnimi govorniki, da bi spoznal čim več pomembnih ljudi, a v resnici srečaš samo take kot si ti, ki ne poznajo nobenega pomembnega. Prideš tja z roko polno vizitk in  ugotoviš, da so govorniki odšli, tam so ostali samo taki kot ti, z rokami polnimi vizitk. Preko Linkedina ne boš našel službe in dobrih kontaktov, žal.

Pol pa še Twitter, fajn, samo kaj za vraga pa naj vsaki dan tam čivkam, kot je rekla ena bolj butastih poslank iz MB, gospa potrata časa? Od ene 100 čivkov sta eden ali dva taka, ki me nasmejeta, ostale informacije, kaj je delala Vlada, vsak resor ima svojega čivkača (če bi tok delali, kot čivkajo, ne bi bili v taki riti), pol ene, ki sporočajo vse za vsako uro, tudi kdaj so prdnili, .. Na kratko, totalna zguba časa!

Moje mnenje na vse to je, da če res nimaš kaj za delati, pol si lahko cel dan na teh omrežjih, pišeš, čivkaš, nalagaš slike, zgubljaš pa quality time, kjer si lahko zunaj, delaš kaj v naravi, tekaš, se družiš V ŽIVO s prijatelji in tako.

 

Posebno cenim, da moji hčeri, kadar smo skupaj, pospravita mobitele in jih nimata na mizi med klepetom in kosilom. To je pri današnji generaciji res neverjetni dosežek! Drkat mobitel med kavo, jedjo, za mizo,... res pa je da jim je nepopisno dolgčas in na ta način jim bo še dolgo! Me zanima kako tele seksajo? Ah pa oh si pošiljajo po SMS, al kaj?

 

Vse te naprave so bile za olajšanje dela. Se spominajam prvih pagerjev, ki smo jih dobili davnega 1992 na MORS. Mater smo bili važni! No pol je en vikend celotno vodstvo takratne Uprave zadolžene za nesreče, zatajilo. Eni smo ga ugasnili, enemu je padel v lužo med pranjem avta, enemu v WC (pol smo dobili krasne ket'nce za pripeti na pas), najboljši je bil tisti, ki mu je baterija crknila, pa je čakal šefa logistike za novo! Direktor, pokojni Bojan Ušeničnik, nam je v ponedeljek lepo napel ušesa! Pol so pa prišli mobiteli veliki kot cigel za klet zidat, počasi smo prišli na ta drekec pekec, ki ga nosimo sedaj.

Vse to je bilo izumljeno, da človeku olajša življenje, a mu ga je res? Ne, dosegljiv si vedno, na WC, na babi, nikoli mira. Veliki frajerji danes NE uporabljanjo mobitela! To je moj cilj!