Čaji, rouže & prvomajski golaž

 

Moja Tatjana počasi spreminja našo lokacijo na Krčevini v slovensko goriški Arboretum. Rože, rože in rože. No zdaj je našla še knjigo, kjer pišejo, da se da iz vsake zeli, verjamite, da jih je veliko, ki rastejo pri nas, narediti čaj! Pa kaj naj s 100 litri čaja! En za mehur, pa za prostato, pa za boljše počutje pa za levo nogo, mozole na riti, pa za kožo, .. Piješ, pa si kot Metuzalem, star, živ a neuporaben!

 

Dobro, to bom nekak preživel, a to z rožami pa kot terorizem! Imam rad samo dve, no tri rože: vrtnica, tulipan in narcise. No moja pr'jatlca je med tri naštela tudi marihuano. Kakorkoli, že star pregovor pravi: " Najlepša roža visi od moža!"

 

Tole z rožami nama, točneje pvedano, ji je, malo všlo s ketne. Tatjana nakupuje rože kjer je možno, poleg tega se ji dogajajo nepredvidene stvari. Gre na razpravo v Slovenske Konjice, parkira pred sodiščem in tam ji en, 'ne pridiprav'  ali pridi-narobe, podtakne v avto štiri rože! Ne morš verjet, ko ti razlaga.  No, Arboretum v Slovenskih goricah uspeva, jaz pa probam vozit slalom med rožami, ko kosim.

 

I
 

Imeli smo, kot pravi Slovenci, prvomajski piknik. Povabiš par prijateljev, upaš na lepo vreme in pripraviš veliko hrane. Kot dober gospodar, sem pripravil kar "dva!" kresa. Eden spodaj in eden zgoraj, za vsak slučaj. Tisti spodaj je en dan prej zatajil in ni hotel goreti zato smo vse upe položili na zgornjega. In res, v  duhu prvega maja smo zakurili kres, čeprav je bilo zelo mokro, S pomočjo pravih fantkov je vse mogoče, tudi ogenj.

 

Nismo pa se šli srbski piknik, s čevapčiči in ostalimi zažganimi mesninami. Smo pa poslušali Titove govore in Hej brigade, tak da veš zakaj je zdaj bolje. Če prav Titove govore očitno ne poslušajo  v Ljubljani (Tito: imate u poslednje vreme pojave lokalizma, šovinizma i materialnih razloga i zbog nebudnosti komunista, neki komunisti gledajo samo svoj najuži krug! Mi smo more krvi prolili z bratstvo i jedinstvo in nečemo nikomu dozvoliti da nam dira i da nam ruje bratstvo i jedinstvo!) in tudi zaradi takih vzrokov, kot berem, šla Vlada cu grunt.

 

Tatjana, kot zagrižena sovražnica mrtvih živali (op.avtorjeve boljše polovice: ne gre za sovraštvo do mrtvih živali, le energija iz tega mesa je popolnoma mrtva, živali niso nič krive, če so jih gojili za zakol..), se je strinjala, da narediva tokrat prvomajski golaž, in sicer iz ubogih pujskov in kravic (pol je z limono ribala desko na kateri sem meso rezal).

Glede prvomajskega golaža je pa tako,  meso narežeš na velike kose, na maslu pražiš lih toliko čebule kot mesa, dodaš malo kisa, ko se spusti dodaš meso in ga popečeš, dodaš začimbe, sol, poper, zeleno, vse to zaliješ z vinom, da je vse pokrito. V našem primeru smo uporabili en Beaujolais  iz 2013. Kislina v vinu zmehča čebulo in meso. Na koncu, ko je kuhano, sledi umetnost: na olju pogreješ olivno olje, dodaš žlico moke, rdečo pariko in mezgo, s tem zgostiš golaž. Postrežeš z rdečim vinom Primitivo di Manduria. Vse so pojedli, z polento. No, spili tudi...