To je povedal eden od županov zadnjič na TV, ko so ponovno razpravljali o poplavah. Vedno bolj se kaže, da je tale naša državica pri tem kar veliko kriva. Se spomnim že leta 1995, ko sem še delal na Upravi za zaščito in reševanje se je takratni direktor Bojan jezil zaradi neočiščenih vodotokov. Takrat sem vodil preventivo tam. Z ministrstvom za okolje in prostor je bilo težko, ne z ministrom Gantarjem, ta je res zastopil kaj pomeni okolje, ampak z birokratki. Vsak je imel svoj vrtiček.
No, po Gantarju so prihajali tja vedno večji škisi, a tale nova ministrica je s svojim sloganom "'november je", prav posrečena. Teta je sicer odločna, a očitno ima okoli sebe nekaj zanimivih svetovalcev. Sicer se morajo še 'ekipirati', kot je dejala. Zanimivo, a jih še ni že dosti tam? Mogoče niso prave barve, na takem ministrstvu pa barve res niso pomembne, znanje pa ja in to ne iz slovenskega Kumrovca na Kardeljevi ploščadi, bo potrebno mičken več.
To glede pravih kadrov me spominja na eno zgodbico iz Sovjetske zveze. Ugotovili so, da kljub najpravičnejšem sistemu na svetu, imajo tovariši še vedno "tiste" biološke potrebe. Pa so odprli bordel. Po mesecu dni, ob zelo skromnem obisku, je bil partijski sekretar bordela klican na zaslišanje na CK. V obrambo je povedal: "Zadeva je res čudna, saj smo imeli stroge kriterije pri izbiri osebja, vse tovarišice so že vsaj 30 let v Partiji!"
Vse se začne in konča pri denarju. Ko sem, v enem trenutku slabosti, kandidiral za direktorja Uprave za zaščito, sem na pogovoru z takratno ministrico Jelico Ljubišić, predlagal ustanovitev sklada za nesreče, na podobni osnovi kot že obstaja požarni sklad. Tega smo se spomnili davnega leta 1993, ko smo na podlagi izkušenj iz sosednjih držav pisali nov Zakon o požaru. V sklad se zbira 6 % vseh zavarovalnih premij iz požarnega zavarovanja, namenjen pa je opremi za gasilce. Naj začnejo pobirati procente iz zavarovanj za poplave, potrese, plazove in namenijo sredstva za ukrepanje. To bo win-win situacija za državo in Zavarovalnice. Seveda me ni poslušala, pa še prave barve nisem bil. Danes se ji na tem mestu zahvaljujem, bi se zajebal.
V čast Sovjetske zveze vam podarjam recept za Komsomolski kolač:
Zmešaš 125 g moke z žlico pecilega praška, na olivnem olju pa prepražiš dva pora in eno čebulo.
V skledi zmešaša 3 cela jajca, eno kislo smetano, sol, poper in 200 g naribanega sira (kar ti paše). V to dodaš popražen por s čebulo in vse skupaj zmešaš z moko s pecilnim praškom.
Vržeš v pekač, posuješ s parmezanom in pečeš na 180 st 40 minut. Njama. Pa zraven kozarec mladega vina, ker je bil ravno Martin.
Ni komentarjev:
Objavite komentar