Sem bil kregan s strani stalnih bralcev, da premalo pišem, in priznam, da je to, kar trdijo res, vendar do včeraj ni bilo nobenih pravih idej, čeprav se v naši lepi dogajajo res čudne reči...Mmimogrede, celo v kabinetu PV berejo moj blog, na kar sem ponosen, ker jih moje pisanje prvič, zabava, drugič pa, moški svet pridobiva nova znanja v kuhanju, tu naj še dodam, da so ga brali še na enem drugem ministrstvu, no, tam pa se zagovarjam za nespodbnosti v izražanju, ampak o tem več drugič.. Torej mojo pisunsko kariero danes nadaljujem z novim zapisom, ideja pa je pa padla sam od sebe, ko sem prišel domov.
Tatjana se je odločila, da me preseneti z jadranskimi kalamari, ki jih ima nepopisno rada, na vse načine. To, kar nam v trgovinah prodajajo kot "jadranski" kalamar je bol "tra la la” (cit. po mojem Gorazdu). V veliki večini primerov so ti "jadranci" iz Atlantika ali pa z une strani velike luže. Pa saj ni važno, vsaj zgledajo kot pravi kalamar.
Tako izgleda kalamar |
Zakaj je to pomembo? Leta dva pa tri, ko sem še delal na Kosovu je izbruhnila zanimiva aferica s zmrznjenimi in v pohanju pripravljenimi rinkami kalamarov. Naša bratska država v EU, Danska, je namreč velik rejec prašičev. In edini del, ki ga nimajo v kaj predelati so, oprostite izrazu, anus rectum ali po domače ritne luknje. Te lepo narežejo, povalajo v pohanje in zamrznejo. Pa imaš zamrznjene pohane kalamare! Zdaj boste reki, da Cimpi spet naklada, ampak, da je temu res tako, dokazuje naslednji link:
Rinke |
http://www.care2.com/causes/10-nasty-cases-of-food-fraud.html.
Seveda je izbruhnila krasna afera, in od takrat dalje NE kupujem pripravljenih pohanih kalamarov. Nikoli se ne ve. Za tiste, ki se vam ne da pohat, pa dober tek.
Torej nazaj na hrano, golaž iz kalamarov.
Potrebujemo pol kile kalamarov (celih in pravih jadranskih kalamarov!), 0,5 kg čebule 5 strokov česna, olivno olje, suho vino (malvazija bo o.k.), paradižnikova mezaga, poper, lovor, sol, malo sladkorja in seveda kak čili!
Kalamare očistiš, natančno, spereš z vodo in jih popivnaš. Na hladno olivno olje daš na drobno narezano čebulo (še boljša je šalotka), na grobo narezan česen. Pražimo pol ure, da se vse lepo zmehča. V drugi ponvi segrejemo malo olja in nanj vržemo narezane lignje, da spustijo vodo. Malo pomešamo in odcedimo in še enkrat popivnamo. Lignje dodamo čebuli in česnu, dodamo paradičnikovo mezgo, kakšen narezan svež paradižnik ne bo odveč, začinimo z vsem, kar nam je všeč (bazilika, origano, rožmarin, lovor..), posolimo in popramo, zalijemo s toliko vina, da ta prekrije sestavine, pokrijemo in kuhamo na malem ognju tako dolgo, da tekočina skoraj povre in so lignji mehki.
Zraven priporočam belo polento s parmezanom. Polento (belo ali rumeno) skuhamo kot priporoča recept na vsakem ovitku, ko je kuhana, dodamo malo žličko masla in dobro pest naribanega parmezana, dobro premešamo in pokrijemo. Jaz polento nadevam v model za kruh, da se v njem strdi, preden dam na krožnik, pa narežem na lepe rezine.
Torej, na krožnik rezino ali dve polente, lignjev golaž, zraven pa kozarček vina, ki nam je ostal od kuhe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar