je jokal Mišo Kovać davnega leta 1974. No, če ga danes pogledaš, je jasno, zakaj ji drugi razpletajo lase. Za nostalgike: https://www.youtube.com/watch?v=qthb0zA9LDA
Pa ni to namen tega naslova. Razmišljam ob našin neštetih proslavah, 25 let prve Vlade, obletnica nastanka SV, Manevrske strukture, zadnjega boja II. svetovne vojne na Poljanah ... A ni namen teh dogodkov, da ljudje, prebivalci države proslavljajo to, kar smo dosegli pred 25 leti in ob koncu II. svetovne vojne? Ne, proslave so očitno namenjene politikom, da se kažejo tam in s tem še bolj razdvajajo prebivalstvo te nesrečne države. Kot rečeno, drugi Sloveniji razpletajo lase, a mi jo še vedno ljubimo. Druge nimamo. Nikoli nismo bili ponosni na svojo zgodovino in očitno tudi ne bomo.
Podobno kot na poroki, svatje se veselijo, pijejo, žurajo. Ženin in nevesta pa sta tam samo za okras, za skupno slikanje, no pa starši so tam, ki ves ta nepopisno veseli dogodek plačajo. Žur se najbolj razživi, ko ženin in nevesta odideta. V nekaterih primerih se pol še malo streljajo, kot kaže zadnji primer iz Srbije. Važno, da so slike na FB, kažejo veselo rajanje in dva nesrečnika, ki tako ne vesta kaj bo prinesel čas.
Ko smo že pri FB. Zadnjič sediva v lokalu, kjer sta pri sosednji mizi dve mamici učili otroka zelo na glas. "Kako se reče, če se sami slikamo? Se, se, se, selfi". Sledi še boljši nauk: "In kaj naredimo s slikami? Damo jih na fe, fe fe, fejzbuk". Na ti ga zlomka, butasto do skarjnosti. Kaj se je zgodilo z družinskimi albumi, ki smo jih z veseljem pogledali čez pet, deset, dvajset let? Kdo bo brskal po FB takrat? Vam povem? Nihče!
Ljudje objavljamo slike otrok, po možnosti malih, ki so čudoviti, za nas najlepši, najpametnejši,... Seveda, naši geni nam velijo, da so naši otroci najlepši, najpametnejši. Pol pa jih s temi našimi komentarji damo to na FB, kjer se pa ostalim to ravno ne zdi tako, saj imajo svoje otroke in svoje gene. Živeti življenje svojih otrok na FB je res malo mimo. Da ne govorim o tem, kako je objavljanje slik malih otrok lahko nevarno zanje, pedofili samo čakajo na naše čudovite, lepe, male otroke. Torej, pamet v roke.
Pa da ne bom samo težil, poznate falafele? Midva sva jih konzumirala v NY, jaz prvič. To so zelenjavni polpetki. Lahko narediš sam ali pa kupiš pripravljeno maso. Rabiš čičeriko, česen, limono, začimbe in olje.
Če delaš sam: Česnove stročke olupiš in prerežeš na pol, iz limone stisneš sok (pol limone), čičeriko namočiš (dan prej), skuhaš in jo odcejeno daš v multipraktik. Dodaš sol, poper, peteršilj, česen in seveda limonin sok. Ko dobimo seseklajno maso (ne kreme), jo pustimo stati kako uro. Dodamo sodo bikarbono, da so polpetki bolj sočni. Naredimo polpetke in jih spečemo na olju (štiri minute na vsaki strani, da porumenijo).
Postrežemo jih lahko v kruhu (lepinji) z narezano solato (vse živo: zelena solata, paradižnik, zelje, feferon,...) ali pa samo kot prilogo na solatni krožnik.
Ni komentarjev:
Objavite komentar