Da, pustni čas je. Midva se, od kar se poznava, tudi našemiva. Med najbolj nepozabne puste spada tisti iz leta 2013, ko sva, vsa polna pričakovanj, šla v soboto opoldan na Ptuj in ... bila edini maski, še naključni turisti in otroci so se slikali z nama. Na edinem štantu sredi mesta sva v sicer kislem vremenu hotela kupit krofe, pa so naju lepo napotili v bližnji Mercator...
Letos pa je bila na Ptuju, pustna sobota precej drugačna. Sonce, kurenti, maske, povorke, stojnice s kuhanim vinom in sveda krofi!
Letošnji Pust je prišel ravno pravočasno, da je vnesel malo odmora in sprostitve med šale cerarjave stalno pripravljene Vlade o visokih moralnih standardih, šalah iz Bruslja o enotni EU in šalami Angele Merkel, ki jih je povzročila s sloganom: "migranti vseh dežel, pridite k nam". Med temi komiki tudi moj priljubljeni Kahel izpade kot resen mož.
Naj komentiram kaj se dogaja v Sloveniji, našo Vlado, ki je zajebala vse kar se je zajebat dalo? Mislil sem, da sem pod Alenčičo videl in skusil vse, kar lahko naredijo nekompetentni in vase zaverovani mali ljudje. Cerar se mi je zdel pameten stric, čeprav ne verjamem v takšne instant stranke. Kako sem se zmotil in z mano ene 35 % njihovih volilcev! Moralni standardi, pa kaj še! Da univerzitetni profesorji niso in nikoli ne bodo sposobni voditi državo, mi je bilo jasno že dolgo, nekaj sem jih tudi osebno preizkusil v državni službi. Doktorat, morala in sposobnost niso neposredno povezani. Kot že ime pove, so za Univerzo, drugače bi sem jim reklo vladni profesorji, instinkt za realnost jim je zginil tam nekje med asistentom in docentom. Da se razumemo, govorim o tistih, ki nenadoma ugotovijo, da je čas za politiko. Med resnimi profesorji na resnih faksih imam kar nekaj prijateljev, so zelo spoštovani na svojem področju in tako naj tudi ostane.
Večna služba je škodljiva in vpliva na realnost, pri vseh, ki imajo to čast, da imajo tajtl do konca svojih dni... To jim ne zagotavlja neodvisnost, kot se obrazlaga, temveč zgubijo stik z realnostjo. Vsaj jaz tako mislim, a mene tako nihče nič ne vpraša, še Tatjana ne, tak da...
Pustimo to, danes je Pust. Kaj narediš, ko se ti ne ljubi v trgovino in se ti zlušta krofov? Prosiš Tatjano, da jih speče. Pa sva zavihala rokave in se po dolgem času lotila krofov. Spominjam se časov, ko sva z očetom mesila testo za krofe, in, ker jih je bilo potrebno "klofat", je bilo to izključno moško delo. Oče je nadziral mamo, če je vlila dovolj ruma v testo, saj rum je bistvo pri tem. Običajno smo potem v družinskem okolju takoj pojedli prvo, še toplo rundo. Tatjana se tega loti dosti bolj filigransko in dela takšne majhne krofke, in glej ga vraga, ratali so!
Naj komentiram kaj se dogaja v Sloveniji, našo Vlado, ki je zajebala vse kar se je zajebat dalo? Mislil sem, da sem pod Alenčičo videl in skusil vse, kar lahko naredijo nekompetentni in vase zaverovani mali ljudje. Cerar se mi je zdel pameten stric, čeprav ne verjamem v takšne instant stranke. Kako sem se zmotil in z mano ene 35 % njihovih volilcev! Moralni standardi, pa kaj še! Da univerzitetni profesorji niso in nikoli ne bodo sposobni voditi državo, mi je bilo jasno že dolgo, nekaj sem jih tudi osebno preizkusil v državni službi. Doktorat, morala in sposobnost niso neposredno povezani. Kot že ime pove, so za Univerzo, drugače bi sem jim reklo vladni profesorji, instinkt za realnost jim je zginil tam nekje med asistentom in docentom. Da se razumemo, govorim o tistih, ki nenadoma ugotovijo, da je čas za politiko. Med resnimi profesorji na resnih faksih imam kar nekaj prijateljev, so zelo spoštovani na svojem področju in tako naj tudi ostane.
Večna služba je škodljiva in vpliva na realnost, pri vseh, ki imajo to čast, da imajo tajtl do konca svojih dni... To jim ne zagotavlja neodvisnost, kot se obrazlaga, temveč zgubijo stik z realnostjo. Vsaj jaz tako mislim, a mene tako nihče nič ne vpraša, še Tatjana ne, tak da...
Ni komentarjev:
Objavite komentar