Varför Nordic Series i filmer bättre?

Zame se je začelo, ko sem še na Dunaju zvedel za film Dekle z zmajevim tatoojem, po knljigi prezgodaj umrlega Stiega Larssona in si ga ogledal. 

Z nepozabno Noomi Rapace v vlogi malo čudne računalniške hekerke. Pol sem si ogledal še ostala dva, Dekle, ki se je igralo z ognjem in Dekle, ki je dreznilo v osje gnezdo. Noomi pa je že naredila kariero tudi v Hollywoodu, npr. v filmu Ridley Scotta, Prometej.

Na podlagi pozitivne izkušnje, sem začel brati skandinavske knjige, posebaj pa me je pritegnil Jo Nesbo, kar požiram njegove knjige poleti na morju. Očitno me je potegnil nordijski "film noir", kriminalke in detektivke, ki jih zelo uspešno prenašajo na TV in platna. S stokrat nižjim proračunom odlično konkurirajo ameriškim in odkar jih redno predvaja BBC, so postale znane širši javnosti. Tudi Hrvati jih pridno predvajajo. Mi doma smo še na Big Brotherju, Usodnem vinu in kar je podobnih serijah, da se "boh usmili". Proti tem je še serija Prevc v Planici neverjetno gledljiva, čeprav so v tej planiški seriji vsi mahali z nacionalističnim zastavami, namesto z čudovitimi rdečimi praporji. 

Prva danska serija, ki se je pojavila tam daljnega 2007 je bila The Killing ali po naše Forbydelsen/Umori. En umor, ki ga rešujejo 20 dni, dvajset delov,... V nadaljevanju, drugem delu serije so bolj učinkoviti, naslenjega rešilo že po devetih dnevih.

Naravna naslednjica te serije je bila leta 2011 serija Most, po naše Bron/Broen z nepozabno Sago Noren, ki je malo avtistična, a neverjetna. Dogaja se na mostu Öresund med Dansko in Švedsko.

Za hip se vrnimo k našim prijateljem onstran Atlantika. Najprej so posneli svojo verzijo Ženske z zmajevim tatoojem, kjer vlogo Mikhaela Blomkvista igra James Bond, Daniel Criaig. Fino in fajn, samo nisem vedel, da imajo novinarji izklesano telo, vedno šobico na ustih in grdo gledajo. Daniel še za Jamesa Bonda ni dobr, ker ga skozi tepejo. Drugače se jim je film še kar posrečil. 

Tipični raziskovalni novinar

Pa so posneli najprej kopijo serije Umori, kot The Killing, kasneje še svojo verzijo Mostu. The Bridge se dogaja na meji Mehike in ZDA z Diano Kruger kot Sonyo (kopija Sage Noren). Če ne gre, ne gre, serijo je TV hiša FX prenehala snemati po dveh delih. Diana, ti si za Trojo z Bradom Pittom. Kot Saga si pa slaba kopija Sofije Helin, ki igra brez make upa in skuštrana. Bolje bi bilo, če bi samo podnaslovili originalne dansko-švedske serije.

Ne smemo mimo odlične politične serije Borgen. Političarka Brigitte Nyborg, kot fiktivna premierka Danske je dober primer politika današnjega časa. Scenarist serije je s tem napisal odličen priročnik kako se dela politika. Serija je pobrala vrsto nagrad po Evropi, boljša kot kriminalka. Podobnega kova je, meni ljuba, ameriška serija na Netfixu, House of Cards, posneta po angleški predlogi. Bodoči ameriški predsednik Francis Underwood je primer pravega pokvarjenega politika. Nekaj med Hillary in Donaldom. Zanimivo je, da so v the serijah politiki pokvarjeni, a ne neumni in najivni. Zgleda, da se pri nas zadnje čase s tem ukvarjajo samo še ljudska bitja, ki niso sposobna za nič drugega, no za Big Brother bi tudi še lahko kandidirala.

Lani so Norvežani posneli serijo po romanu Jo Nesboja: Okkupert/Okupirani. Zaplet je zelo kočljiv glede na današnje dni. Norveški zavlada zelena stranka, ki prekine črpanje nafte in zemeljskega plina, EU je precej huda in prosi Ruse za pomoč, ki okupirajo  Norveško. Prvi del je bila daleč najbolj gledana serija na Norveškem, upam, da jo v kratkem odkupijo še kje, norveščina mi še ne leži.  Bratje Rusi pa niso ravno ploskali nad scenarijem, že tako ga velikokrat biksajo po severnem morju s podmornicami.  

Ni še konec, tudi filme zanjo delat. Režiser  Mikkel Norgaard, ki je režiral tudi del serije Borgen, je posnel film Ženska v kletki. Govori o oddelku Q policije, ki raziskuje stare nerešene zločine. The Hidden Child, Ragnarok in Pioner so še trije res dobro narjeni filmi. Ragnarok je bolj v maniri Indana Jonesa, a vseeno. Za dober smeh pa poskrbi film po knjižni uspešnici Junasa Junasonna Stoletnik, ki je skočil skozi okno in izginil. Vse toplo priporočam.

Veselimo se nadaljenju skandinavske pravljice filmov in nadaljevank, če pa kdaj kaj na naše televizije zaide, bo pa tako praznik.

Moja babica Afra in njeni malancani

Popoldan sem, čakajoč Tatjano, kuhal malancane na turški način, kot smo jim rekli doma. Pa so mi misli ušle na babico, ki mi je ta recept in še kakšnega zaupala ter naučila kuhati, pravzaprav sem zaradi nje začel in še vedno rad kuham.

Družina Keil, Afra desno

Moja babica Afra je bila Čehinja. Rodila se je 1902 v Linzu poštnemu uradniku, ki je rad potoval in se selil z družino po Avstroorgski. Imela je dve sestri Doro in Pavlo in brata Karla, pisali so se Keil. Brat Karli je padel na Soški fronti na moj rojstni dan 29-tega junija 1916, star 19 let,  Babica je končala licej, malo delala, nato pa se poročila z mojim dedkom Viktorjem. Bila je prava borka. Med obema vojnama sta z dedkom, ki je učil na prvi gimnaziji, vodila še dijaški dom, tam kjer je sedaj Ekonomska fakulteta v Mariboru. Ko so družino 1941 Nemci odselili v Srbijo, pred tem so dedka, kot profesorja in Sokola, uspešno pretepli v mariborskih zaporih, je skrbela za družino tam. Ko se enkrat hoteli dedka vzeti za med talce, je nemškim vojakom zavpila: Ich bin eine Linzerin!, kar je takrat pomenilo nekaj, saj je bil Dolfe od tam, no iz ene vasi zraven in ga rešila.

Ker se, kot šolarja, popoldan s setro nisva imela kam dati, naju sta čuvala babica in dedek.Takrat me je navdušila nad kuhanjem. Začela sva z filanimi jajčki, ni velika umetnost a za 10 let starega kuharčka kar ok. Po tem sva pekla biskvite, pa delala rolade, malo se mi še pozna, na koncu mi je izdala še, za tiste čase, popolnoma eksotične recepte, ki jih je prinesla iz Italije, ko sta z dedkom obiskovala njegovo sestro Mimi v Benetkah: malancani na turški način, artičoke z drobtinami,... Nekaj od tega se najde na blogu. 

Medtem, ko je babica kuhala, pa smo imeli zanimive debata z dedkom Viktorjem, ki je bil poln spominov in podatkov. Kot geograf, zgodovinar in profesor 40 let na mariborski gimnaziji,  je vedel višino vseh gora v Jugoslaviji, imena rek in glavna mesta po svetu. Nisi mogel zmagati, si se pa veliko naučil. Zgodbe iz ruskega ujetništva v prvi vojni, druga vojna,  pa seveda telovadne in sokolske zagodbe. Redno se je sprehajal po Kalvariji, kjer  sta se večkrat srečala s takratnim mariborskim škofom Držečnikom, opazovala parčke na klopcah in seveda komentirala. Pravljic ni znal, pravzaprav je poznal samo eno, O Bedalovih, se mi zdi, da si jo je sam zmislil. Nastopala sta volk in lisica. Pa cinguli-conguli je tudi obvladal. To je bilo tako, da si se ulegel v deko, ki jo je dedek prijel za vogale in te guncal.  

Poleg kuhanja, me je babica navdušila nad zbiranjem starih kovancev. Dala mi je nekaj kovancev Franca Jožefa, par srebrnikov Marije Terezije in na koncu še par zlatnikov s tega časa, en je bil češki. Kako je uspela vse to spraviti med 2.svetovno vojno, oz kje so bili takrat, je skrivnost, ki jo je odnesal s seboj. 

Umrla je leta 1984, par let za dedkom. Njo, dedka in mojega očeta nekajkrat letno obiščem na Pobrežju.

Malancani a la Afra:

Potrebuješ ne premale malancane, česen, peteršilj,olivno olje, sol, poper, paradižnikovo omako. 

Iz malancana odrežeš tri do štiri rezine širine do 1 cm, v te rezine pa daš nasekljan česen s peteršiljem. V ponvi s pokrovom segreješ olivno olje, na tem popečeš malancane in dodaš paradižnikov sok. Vse skupaj dušiš na srednjem ognju do ene ure. To je vse, kozarec vina pa dober tek! 

Nekaj receptov za 8. marec, drage dame

Recepti niso mišljeni za dame, ampak za moške polovice, da lahko vsaj enkrat presenetijo svoje rožice s kosilom, večerjo, saj je 8. marec!. Se splača, verjamite, mnogo bolje kot jih voditi ven na večerje, tako vidijo, da se zanje tudi potrudite. Peljat ven zna vsak, paleta je od burekđinice do Michelinovih zvezdic, kuhati doma je pa tisto pravo, seveda za pravo srčno damo, ne za ljubice. Za ljubice itak ne moreš doma kuhat, ker te dobijo, pri njej pa nima smisla časa zgubljat s kuhanjem. Zadnjič sem iz pomivalca zlagal, pa pustil dva kozarčka na peclih na pultu s flaško, ko pride Tatjana. Kaj je bilo prvo vprašanje: "Kdo pa je bil na obisku ?" Ne: "O, si me čakal!" Vidite, ljubice samo probleme prinesejo s seboj.

Ta praznik mi je bil vedno nekaj posebnega. V socializmu smo sodelavke obdarili z naglčki že zjutraj, pa jim dali ob 12:00 prosto, da smo lahko šli obojni pit, to je bilo to, vrhunec dneva žena v bližnji gostilni. Roza Luxemburg se je verjetno v grobu obračala. Še bolje je bilo, ko sem bil na OVSE na Dunaju. Ruski ambasador, posebnež, zdaj je na Hrvaškem, je prihajal z velikimi šopki za veleposlanice in vedno izvedel kak šou. Na drugi strani je bila veleposlanica Avtrije, ki je v prejšnjih časih služila v Moskvi in trdila, da je to komunistični praznik, zaradi nje in še par boj vzhodno ležečih držav EU, se EU ni uspela nikoli dogovoriti za skupno izjavo ali čestitko ob tem dnevu. 

Kaj naj kuham? Za presenečenje vaših dam priporočam eno alpe-adrija kombinacijo. Predjed kapesante, testenine s školjkami in na koncu alpska torta.

Kapesante: to so une Shell školjke ali Jakobove pokrivače. Potrebuješ 4 školjke, belo vino, česen, maslo, olivno olje, drobtine, mehek sir in seveda sol in poper.

Školjkino meso na hitro popečeš na močnem ognju in malo zaliješ z vinčkom. V lupine daš malo masla, meso školjke, popopraš, soliš, kaplico vina, drobtine, sir in mešanico česna, peteršilja z olivnim oljem. Pečeš v pečici na 200 st. ene 10 minut.

 

Testenine z vongolami: na olivnem olju popečeš česen (česen daš v hladno olje), dodaš vongole in pokriješ, mešaš in počakaš, da se odprejo, nekje 10 min. Kar se ne odpre, vrzi stran. Posuješ s peteršiljem, posoliš in popopraš ter dodaš pol lončka smetane za kuhanje. Medtem skuhaš špagete al dente, in jih dodaš k omaki. Postrežeš s parmezanom, zraven lahko ponudiš solato-berivko.

 

Alpska torta: recept nadeš tukaj
http://nejc-cimpersek.blogspot.si/2015/03/domac-svez-sir-alpska-torta-in-erogene.html

Zraven pa seveda vino, eni prisegajo na primorce, jaz imam raje štajerce. Najboljše vino je tisto, ki ti paše in uživaš v njemu, tako da...