V Toskano z ljubeznijo

Toskana, hrana, vino, zgodovina, toplo vreme,... kaj več si lahko še želiš po tednih in mesecih posranega vremena v Sloveniji. Mimogrede, ne spominjam se kdaj sem nazadnje kuril še začetku junija, da o prvomajskih zametih ne izgubljam besed. O Toskani sta vedno navdušeno pripovedovala sestra in svak Vojko ter sta naju enega zimskega večera lani prepričala, da čare Toskane poskusiva še sama.

In sva šla. Najprej do Padove, prespat, tam pa vroče, 34 st., vlaga, šok za ljudi iz mrzle Slovenije. Ogledala sva si jo na hitro, predvsem sva si dobro ogledala pivo in Aperol. Naslednji dan pa do lokacije, Montespertoli. To je 20 km pod Firencami. Agroturizem La Mandria di Ripalta je kmetija kot hotel z bazenom, seveda. Super, vino odlično, hrana samo od njih, imajo na menuju zapisano, da je vsa hrana v radiju 0 km! Soba super, s klimo, mala terasica, več pa ni. 

Sam kraj Montespertoli je ena mala vas na vrhu hriba, kot vsa naselja tukaj, par gostilnic, L'Artevino zelo ok (nekaj slikic v prilogi), nekaj bifejev in ena fina slaščičarna z imenom Ettore Paollini, kjer imajo najboljše minjone ever, drugače pa prodajo izborne viskije, rume in cigare. Ker je bil čas evropskega prvenstva, sva si želela en večer ogledati tekmo v lokalnem okolju (Hrvaška-Portugalska), pa je bilo zelo komorno. Mladina gleda v pametne telefone, Ronaldo se komaj premika po terenu, kel'nerce pa ni in ni ven, res ima samo en zob in lasuljo, a vendar... Sva šla raje domov na domače vino, no do takrat je tudi Ronaldo mignil in podal za gol. Škoda, sva navijala za sosede.

Poleg kopanja, papice in vinčka sva si ogledala nekaj znamenitosti. Pot naju je vodila do Siene, tam pa nepozabni Piazza del Campo, žal so že postavljali odre za Palio, famozne divje dirke s konji, ki bodo 2 julija, za Aperol, ki ni najcenejši, je bilo prostora. Sienna se ponaša s kipi voljkulje z Romulom in Remom, saj naj bi jo ustanovil Senius, sin Rema. Siena je in bo večni tekmec Firenc za lepoto, no meni je bolj všeč Sienna.

Naprej v San Giminiano, krasno ohranjeno srednjeveško mesto s svojimi stolpi in pod zaščito UNESCA. Ustanovili so ga Etruščani, kasneje pa je bila pomembna postaja na romarski poti za Rim in Vatikan, zato je hitro zraslo. Poznano po vinu Vernaccia di San Gimignan, iz stare trte vernaccia. Poznano je pa tudi po tem, da je bilo kulisa za snemanje vampirskih zgodb Mlada luna. Iz vodnjaka na trgu se je pojavil lepi Robi Petterson. Nisem gledal, mi je Tatjana vse razložila, me je zelo sram.

Po tem pa čisto presenečenje. Po FB pišem bratrancu Mariu, ki živi v Udinah, da bova v Toskani, sam toliko, da ve, da se mimo peljeva, a glej ga zlomka, tudi on je tam! Takoj organizira srečanje la Famiglije, kje drugje, kot v vinski kleti, Cantina Antinori. Moderno zgrajena vinska klet z muzejem, trgovino in seveda restavracijo. Vina pa od 14 pa tja do 250 EUR (Solaia), za flaško v njihovi trgovini. Najdražjega smo preskočili, poskusili pa nekaj belega in nekaj rdečega. Predvsem se pa fino zabavali. Na poti nazaj sva iskala nekaj za pojest in ob cesti v malem krajeku z imenom Lucardo čisto brez veze gostilnica Cera una Volta z odlično rižoto iz bučkinih cvetov in rezanci z omako iz divjege prašiča. Ker brez sladkega ne gre, čiskejk z belo čokolado in črnimi češnjami. Cene? smešne!

Da ne pozabim na Firence, glavno mesto Toskane. Seveda sva bila tam, polne so zgodovine, zgodovinskih zgradb, spomenikov, kipov in cerkvic, muzej na prostem. Medičejci so res naredili iz Firenc veličastno mesto, posebno Cosmo I. Cerkev Il Duomo s krstilnico in njenimi vrati v raj, pa kipi na Piazza della Signoria z simbolom Firenc, Michelangelovim Davidom. Fino si je ogledati mestno tržnico, vedno nekaj pametnega najdeš za svojo kuhinjo. Priporočam ogled cerkve Santa Croce, kjer so pokopani Galileo, Michelangelo, Machiaveli, Dante in še nekaj znanih Firenčanov. Bilo je vroče, kar veliko turistov, a sva zmogla. Parkirala v garažni hiši na robu starega mestnega jedra (20 EUR) in pila najdražji Aperol spritz do sedaj, vključno z ZDA, 9 EUR po čašici, okolje pa ništa-zraven železniške postaje. Na trgu ob cerkvi Il Duomo, kjer se je pisala zgodovina so cene bistveno boljše. Gledanje železnice je očitno pomembnejše...eh, kaj čmo, človek se celo življenje uči.

Drugače pa povem, da so ceste sosedov precej zdelane, luknje, t.i. avtocesta do Siene, je bolj podobna našim Darsovkam, hvala bogu, pa je med Firencami in Sieno ne plačaš. 

Še nekaj hrane, ki je bila omenjena zgoraj: