Strani

torek, 9. maj 2017

Sicilija, moj najljubši mediteranski otok


Grb Sicilije
Nekako pred pol leta sva se odločila, da skupaj zavzameva Sicilijo, kupiva karte, rezervirava Agroturizem in se veseliva odhoda. Pol pa, glej ga zlomka, si poškodujem koleno na edinem hribu, ki ga redno obiskujem, to je breg na vikendu. Ob pomoči in navsetih dveh prijateljev, en je dohtar, drugi maser in ob investiciji 300 EUR v zdravstvene ustanove na Hrvaškem, sem si koleno uredil do Sicilije (mimogrede na nujni pregled kolena z napotnico v Celju še čakam, datum je 26.6.2017!!!, teta Milojka pejt se srat, pa o tem kdaj drugič). 

Z avtom do Benetk pa z avijonom v Catanijo, tam pa rent-a-car pa po vzhodnem delu Sicijije. Za tiste, ki nimate geografov v družini, Sicilija je večja od Slovenije, tako da to ni tro-dnevni obisk grškega otoka, pa že nimaš več kam z avtom. Tatjana je najela en agroturizem pri Siracuzi, a pazite, ocene, ki jih imajo na booking.com niso včasih odraz resnice na terenu. Poišči vedno agroturizem, ki nudi tudi večerjo, saj je ni potrebno imeti, samo pomeni, da imajo svojo kuhinjo, ta najin je imel le zajtrk in še ta malo tako tako. Fajn pa je, da imaš bazen zraven. 

Sirakuze
Sirakuze, Italjani jih imenujejo Siracusa, so čudovito mesto, pod zaščito Unesca. Ustanovili so jih grški naseljenci tam nekje leta 733 pred Kristusom, ime pa dobile po grškem imenovanju Siraco kar pomeni močvirje. Ker so postali zelo močni, so imeli veliko sovražnikov, od Kartažanov do Aten. V bitki pri Himeri (480 pr.n.št.), zanimovo, potekala isti dan kot bitka pri Termopilah (Leonidas in 300 špartancev), so najprej razbili Kartagino, Leta 413 pred Kristusom pa še strahovito porazili atensko ladjevje pri Catanji, premagance pa pustili stradati na otoku pred Sirakuzami Ortigiji (zdaj je povezan z dvema mostoma). Obdobje Tirana iz Siracuze Dionizija starejšega pa je poznano po največji vojski tistega časa in  po umetnosti, Platon je bil njegov svetovalec, Arhimed, ki je od tam doma, pa je zanj izdeloval odlične in pogubne bojne stroje. Kogar zanima ta čas, naj prebere žepnico Tiran od Manfredija. 

Kaj sva si ogledala? Apolonov tempelj, ki je zdaj krščanska cerkev, v času Arabcev je bil tudi mošeja, pa grško gledališče, ki sodi med največje, kar so Grki zgradili, Dionizijevo uho, Aqvarius - edini kraj, kjer raste papirus v Evropi, muzej Arhimedovih naprav, pa seveda nekaj odličnih gostiln, naju je očarala Fish & Chips ob obali. 



Castelmolo

Odpeljala sve se še do Taormine, čudovito mestece nad obalo. Kako dolgo bo še čudovito bomo videli, v kratkem prihaja tja Trump s vso svojo varnostno ropotijo. Nekatera zgodovinska mesta bi morali za take draufgengerje zapreti oziroma prepovedati.  Priporočam pa, da se od tam zapeljete še  5 km višje, na hrib do mesta Castelmole. Odličen razgled in vsaj en svojevrsten lokal, ne povem, obiščite.

Etna
Ne pozabimo seveda Etne. Tja se nikakor, ampak res nikakor ne odpravite z organiziranem ogledu, vzami avto in se pelji tja, na spodnjo postajo gondole, ki pelje na vrh. Ta fotografija je nastala med pristankom našega letala..

Zdaj pa nekaj za želodček. Sicilija je poznana po odličnih ribah, posebno mečarici, testeninah zanimivih oblik in predvsem po sladicah. Mandlji so glavni proizvod Sicilije, saj so glavni izvoznik tega za Evropo in edini proizvajalec marcipana, brez katerega lahko na Dunaju zaprejo slaščičarne.

Tatjani se kar zmeša ob canolijih, evo dokaza. 




So pa zanimivi hladni polivki za testenine. Zadnjič v Ljubljani sem se seznanil s testeninami iz Sicilije, ki so zanimivih oblik. Imenujejo se Busiati Trapanesi. Izhajajo iz kraja Trapani, čisto na zahodni špici Sicilije. Mesto so ustanovili Elymani, staro grško pleme. Kasneje so si ga podajali od Grkov, Rimljanov, Vandalov, Bizantincev do Normanov, ki so bili tam leta 1077. Bila je pomembna luka za križaje v času križarskih vojn.

Zanimivo obliko testenih so pridne roke gospodinj oblikovale tako, da so testenine ovijale okoli pletilke ali žice "buso". Je pa oblika pomembna, saj le tako vpije vse arome hladnega polivka. 

Polivek je nastal v času, ko so ladje iz Genove pristajale v luki v Trapaniju na poti nazaj iz Daljnega vzhoda, Siciljanski mornarji pa so t.i. ligurskemu polivku sa testenine dodali še nekaj lokalnih značilnosti kot so mandlji, Sicilija je glavno rastišče mandljev v Evropi, in seveda paradižnike.

Najprej mandlje na grobo zmeljemo in jih popražimo v suhi posodi. Ostalo, olivno olje, česen, čili, sol, pelate damo v mešalec in zmešamo, dodamo baziliko in čisto na koncu zdrobljene pražene mandlje. Kuhane testenine precedimo in jih damo nazaj v lonec, dodamo polivek in zmešamo. Postrežemo s parmezanom, okus je nekaj posebnega, kot  bi imel zraven še rake, zanimivo.

Drugače pa, če kdo ljubi italjansko hrano, še posebaj s Sicilje, berite tole WWW.MANUSMENU.COM, kuharski blog deklice s Sicilje.

O mečarici in prvem obisku tega krasnega otoka pa sem enkrat že pisal v blogu: 
http://nejc-cimpersek.blogspot.si/2013/11/mecarica-po-sicilijansko-in-sicilija-na.html

Ni komentarjev:

Objavite komentar