ITF, pogled na začetek po 20 letih

Punčka, agencija LUNA

ITF jih ima že 20 let! Ob vseh proslavah in sprejemih se mi je spomin vrnil na začetek in ustanovitev tega heca. Včeraj sem bil na predstavitvi knjige Romana Kirna "V službi diplomacije", kjer v delu svoje knjige zelo korektno opisuje začetke ustanovitve te mednarodne fundacije, saj je bil od začetka zraven. Na predstavitvi je postavil zanimivo vprašanje, kako je lahko ITF preživel že dvajset let, saj v Sloveniji uspešne projekte po navadi uničimo, in še vedno je edini mednarodni projekt te države in še uspešen po vrhu.

Debata z Romanom Kirnom

Zdi se mi prav, da se ob tem ljubileju spomnim še ostalih ljudi, ki so bili ključni za uspeh projekta, pa jih ni nihče niti omenil. Poleg Romana Kirna, ki je res z glavo skozi zid porival idejo, sta bila ključna "drmatorja" še takratni direktor Inštituta za rehabilitacijo Franc Hočevar in pokojni direktor Uprave za  zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik. Brez podpore teh treh ključnih ljudi, nam ne bi uspelo.

Začelo se je dejansko davnega 1997, ko je takratni veleposlanik v ZDA Ernest Petrič pripeljal na obisk kongresnika Dennisa Eckarta in DynCorp.  Eckart je, ob pomoči podjetja DynCorp zlobiral prva sredstva za razminiranje Bosne in Hercegovine za ITF v višini 28 milionov USD, ki  jih je Kongres odobrili aprila 1998. Ob obisku na MORS me je direktor Ušeničnik povabil zraven, verjetno zato, ker sem pokrival to področje, konec koncev sva z pk. Tomom Drolcem vodila uspešno akcijo razminiranja vojašnic JA v Sloveniji od 1992 do 1994.

Z Romanom v v Kuvajt po donacijo

Septembra 1998 so me na Vladi imenovali za direktorja. Govorilo se je še o dveh, o Andreju Šteru iz MZZ in Borisu Žnidariču, državnem na MORS. Odločili so se zame, saj s projektom tako nič ne bo, pa sem bil najmanjša škoda, kanon futer, če bo šlo vse k vragu. Poleg tajnice Mojce, s katero sva začela delo kar v moji pisarni na Upravi za zaščito, se mi je kmalu pridružil Goran Gačnik. Ko smu uredili prostore na Igu, ki jih je daroval MORS, pa smo se mi trije in fikus preselili tja.

Težave doma. To kar danes čivkajo na MZZ, kako so vsi podirali ITF je tra-la-la. Takrat jih lahko naštejem na prste ene roke: Kirn, Frlec, Petrič od velikih igralcev, potem se pa počasi neha. No obstaja še en tiček, ki nama je z Romanom pil kri: Milan M. Cvikl, takrat DS na financah. Ta tiček nam ni pustil odpreti računa pri banki, donacije se naj zbirajo v državnem proračunu?! Odlično, donatorji so komaj čakali, da nakazujejo denar v proračun. Vse kar lahko rečem je, lolek. Po tem pa še težave z nekaterimi v Parlamentu, češ kaj imamo mi z BiH, smo MitlEvropa ne pa Balkan, zakaj se vračamo tja. Največ je imel o tem za povedati Plemeniti. 

Dr. Frlec, Goran, Roman, Pat

Prva težava - State departement (SD). Romanu Kirnu so lepo povedali v Washingtonu, da niso za to zadevo, a ko je Kongres le odobril denar za Slovenijo, sta prišla na pogovore v Ljubljano takratni direktor za razminiranje v SD Donald "Pat" Patierno in njegov svetovalec pk. Murphy McCloy. Sestanek je bil zelo trd, s Patom sva se gledala kot pes in mačka ćez mizo. Brez trdnega stališča Romana Kirna in pomoči odvetnika Mira Senice, bi pogoreli. Predlagali so mi, da za pravne nasvete vzamem pravno službo MORS ne Senice, še danes bi se pogajali. Jeseni istega leta so me povabili v ZDA na letno srečanje SD in nevladnih organizacij s področja razminiranja in nas predstavili kot odličen projekt za BIH.  Še isto leto me je State Departement povabil na na James Madison University v Harrisbourg na letno srečanje o razminiranju in na zadnji strani njihovega letnega poročila "To Walk the Earth in Safety", objavili punčko ITF.

Lahko povem, da sem s tema dvema Američanoma danes odličen prijatelj, kmalu za tem sta začela odločno podpirati ITF in v mojih časih je Pat nakazoval vse denar za Balkan preko ITF, kar je zelo jezilo predvsem Hrvate, a o tem na koncu zapisa.

Druga težava, kako prepričaš Bosance, da jim nič hudega nočeš. Takratna komisija za razminiranje v sestavi Ilić, Pušić in Čengić nas niti slučajno ni hotela na področju BiH. Takrat je šel v akcijo Goran, moram priznati, da so meni živci popustili. Z nočnimi in dnevnimi sestanki s posameznimi člani komisije, jih je omehčal in minister Frlec je lahko podpisal sporazum z ministrom Prlićem. Veliko je naredil Roman z diplomacijo, brez Gorana in z njegovimi prijemi, pa bi se zadeva verjetno končala klavrno. 

Tretja težava, mednarodna skupnost v BiH. Nihče ni bil srečen, da smo prišli, UNDP, OHR, UN MAC oz kasneje BH MAC, odbor donatorjev v BiH,...Dve stvari sta jih potrle, 3 %, kolikor smo za svoje delovanje pobrali (UNDP takrat do 16 %, kasneje zaradi ITF pristali na 8 %) in z javnimi razpisi smo znižali razminiranje m2 iz 30 na 3 bosanske marke. Takšnih fantov, pa še iz Slovenije, res ne moreš imeti rad. Dokončen strel v koleno za nevladne organizacije, ki so se pasle na donatorskih sredstvih, administrativne stroške pa navijale do neba, je bil, ko smo tudi zanje uvedli javne razpise. Za mene ni nobene razlike med komercialno firmo in NGOjem. Eni delajo za profit, drugi pa za t.i. administrativne stroške. Čeprav so v očeh javnosti NGOji nekaj čudovitega, komerciala podjetja pa mrhovinarji. Še en tra-la-la. NGOji se natepejo na območja, kjer je kriza in CNN. Na Kosovu jih je v enem trenutku bilo čez 35 samo za deminiranje, jih nismo imeli več kam dati, so drug po drugem hodili.

Kako smo prišli do 3 %? Preprosto, enega lepega dne sva se s Patom pogovarjala kako z denarjem. Ponudil mi je za prvo leto 4 % in za drugo leto 2 %. Moj predlog je bil 3 % za obe leti, stisnila sva roko in je bilo in je še danes. No, pol nam je malo dvignil na 3,5 %, ker smo bili tako fajn. 

Pri vsem tem nam je ob strani stala Suzana Mihelin in podjetje SPEM, ki so skrbeli za stike z javnostmi, in verjemite, na začetku to ni bilo lahko, smo pa zaradi njih "lezli" iz vseh časopisov in TV. Konec koncev so za ta projekt  z ITF "Ozdraviti rane zemlje" leta 2000 v Čikagu dobili nagrado Združenih narodov za javno informiranje (DPI) in mednarodnega združenja za odnose z javnostmi (IPRA). 

1. donatrorska konferenca, Ig 1998

Po vsem tem nam je uspelo že v novembru 1998 organizirati prvo donatorsko konferenco. Zbrali smo 2,9 milijonov USD, že leto kasneje pa presegli 20 milijonov USD. 

Na koncu pa ena pripomba na proslavo ob 20 obletnici ITF. Vse lepo in prav, a da so med osebnosti ITF uvrstili Dijano Pleštino pa je bila velika napaka. Ta gospa je načrtno uničevala ITF, zanjo smo bili korumpirani, delali smo za CIO, bog si ga vedi kaj vse nam je naložila. Bila je seveda žena predednika vlade Hrvaške Račana in je lahko lomastila vse naokoli. 

Kakor koli, ITF,  še enkrat toliko!