Strani

torek, 16. februar 2016

Reklame, reklame, reklame

Now something completely different, reklame! 

Grem lepo na fitnes in se spravim na napravico za laufat. Pred mano televizor, a ha, bo čas hitreje minil. Ravno se priklopim pa je naslovnica za Prijatelje, na eni od komercijalk, no fajn. Takoj po naslovnici, pazi to, reklame! 6:30 minut reklam, ok, bo že, pol pa šok, 6:32 min Prijateljev in kaj sledi? Ja seveda reklame! Torej, v pol ure teka sem gledal 13 minut serije in 17 minut reklam, za popizdit. Pa to kake reklame!

Top Shop, prodaja en čudovit modrc Ahh-bra, ki se prilaga kot koža, ampak to še ni vse! Če pokličete zdaj, dodamo še... do konca reklame so mi ponujali 6 (z besedo šest) čudovitih modrcov. Če jih prinesem Tatjani, se me odreče, kdor ne verjame, naj slikco pogleda. Vsak pravi dedec, ki vidi žensko v tem čudovitem modrcu reče: Ahhh, če ima pa še češke štufe na nogi (to so une najlonke sam do kolena), mora imeti pa zelo močno željo do seksa, par let Sing Singa npr.

Pol so mi ponujali pas za orodje, fajn, to bi mel. Ampak na koncu pasusa "če pokličete zdaj" so bili že trije pa še neki kosi orodja not. Žal sem laufal, bi poklical zdaj, pa se zmenil za tri modrce in en pas, to bi še nekak šlo, kaj hudiča naj s tremi pasovi za orodje?

No gremo naprej. Poleg vložkov, saj veste dama v belih hlačah razkrečena, nič ne curi, Pampersov, dveh vrst zobnih past, so tu še reklame za slovenske izdelke iz Merkatorja, npr. slovenski med, ... Zadnjič so odkrili slovensko svinjino, ki je bila rojena, vzgojena in zaklana v Avstriji.  

Saj ne rečem, tudi včasih so bile reklame, a reklame za mleko, Frutek, Slovenijo, to je bil užitek gledat, posebej za mleko, tam se je eni teti mičken razlil mlekec po oprsju... Kakšni fajni časi, pa sam ena reklama naenkrat, vmes pa legendarni Mustrovi zajčki. 

Me res zanima, koliko te reklame povečajo prodajo. Komercijalke pa so očitno v dokončni riti. Reklame, Veliki brat, reklame, sem pa tja kaka fajn nesreča za dnevnik, reklame, to je to. No zdaj imajo še Prevca, ker Tine Maze ni.
 
Bile so že takrat tudi butaste, v stilu: "Ojoj, moževa najljubša srajca!" Ampak Persil je zakon in flek je izginil! Oprano s Persilom. Zanimivo, da se feministe niso zgražale nad to šovinistično reklamo, tako kot se je Vera Kozmodisk za nage ritke na soncu. Danes jaz javkam: "Ojoj, Tatjanina najljubša bluzica!" . Časi se spreminjajo, fantki pa feminizirmo.

nedelja, 7. februar 2016

Pust je !

Da, pustni čas je. Midva se, od kar se poznava, tudi našemiva. Med najbolj nepozabne puste spada tisti iz leta 2013, ko sva, vsa polna pričakovanj, šla v soboto opoldan na Ptuj in ... bila edini maski, še naključni turisti in otroci so se slikali z nama. Na edinem štantu sredi mesta sva v sicer kislem vremenu hotela kupit krofe, pa so naju lepo napotili v bližnji Mercator... 



Letos pa je bila na Ptuju, pustna sobota precej  drugačna. Sonce, kurenti,  maske,  povorke, stojnice s kuhanim vinom in sveda krofi!

Letošnji Pust je prišel ravno pravočasno, da je vnesel malo odmora in sprostitve med šale cerarjave stalno pripravljene Vlade o visokih moralnih standardih, šalah iz Bruslja o enotni EU in šalami Angele Merkel, ki jih je povzročila s sloganom: "migranti vseh dežel, pridite k nam". Med temi komiki tudi moj priljubljeni Kahel izpade kot resen mož.

Naj komentiram kaj se dogaja v Sloveniji, našo Vlado, ki je zajebala vse kar se je zajebat dalo? Mislil sem, da sem pod Alenčičo videl in skusil vse, kar lahko naredijo nekompetentni in vase zaverovani mali ljudje. Cerar se mi je zdel pameten stric, čeprav ne verjamem v takšne instant stranke. Kako sem se zmotil in z mano ene 35 % njihovih volilcev! Moralni standardi, pa kaj še! Da univerzitetni profesorji niso in nikoli ne bodo sposobni voditi državo, mi je bilo jasno že dolgo, nekaj sem jih tudi osebno preizkusil v državni službi. Doktorat, morala in sposobnost niso neposredno povezani. Kot že ime pove, so za Univerzo, drugače bi sem jim reklo vladni profesorji, instinkt za realnost jim je zginil tam nekje med asistentom in docentom. Da se razumemo, govorim o tistih, ki nenadoma ugotovijo, da je čas za politiko. Med resnimi profesorji na resnih faksih imam kar nekaj prijateljev, so zelo spoštovani na svojem področju in tako naj tudi ostane. 

Večna služba je škodljiva in vpliva na realnost, pri vseh, ki imajo to čast, da imajo tajtl do konca svojih dni... To jim ne zagotavlja neodvisnost, kot se obrazlaga, temveč zgubijo stik z realnostjo. Vsaj jaz tako mislim, a mene tako nihče nič ne vpraša, še Tatjana ne, tak da...


Pustimo to, danes je Pust. Kaj narediš, ko se ti ne ljubi v trgovino in se ti zlušta krofov? Prosiš Tatjano, da jih speče. Pa sva zavihala rokave in se po dolgem času lotila krofov. Spominjam se časov, ko sva z očetom mesila testo za krofe, in, ker jih je bilo potrebno "klofat", je bilo to izključno moško delo. Oče je nadziral mamo, če je vlila dovolj ruma v testo, saj rum je bistvo pri tem. Običajno smo potem v družinskem okolju takoj pojedli prvo, še toplo rundo. Tatjana se tega loti dosti bolj filigransko in dela takšne majhne krofke, in glej ga vraga, ratali so!





sobota, 16. januar 2016

Davčna uprava, slovenskih fantov grob

Berem malo po internetu in najdem zanimivo izjavo Jelka Grosa, kako je vrli FURS takoj po novoletni turneji veselo obdavčil naše skakalce. No, davek so plačali 3 x, najprej v Avstriji, pol v Sloveniji in še v davčno napoved se šteje, na kratko, ko na 24kur kažejo zaslužke naših fantov, jih naj kar takoj delijo z dva, ostalo gre državi. Pravilno, kaj pa znajo skakat, bogi davčni uradnik pa sedi v pisarni in buli v ekran, fantje pa na TV, punce okoli njih pa še vsi jih imajo radi! Obdavčit, takoj! O uspešnem projektu davčnih blagajn, ne bi danes.

Pa to še ni vse, kar me je malo "razkurilo" te dni. Peljem avto na servis, Avto Jarc, pa malo čakam, medtem prelistam lokalni časnik, Večer. Od prve do 16-te strani same "dobre" novice: stalno pripravljen Marmor, iz Natota nas hočejo ven vršt, oprema Slovenske vojske je na nivoju   prostovoljnega gasilskega društva na Teharjah, begunce v Kidričevem pričakujejo odprtih rok, Hrvati se vozijo po Piranskem zalivu sem pa tja, ...Na 16-ti strani pa prva pozitivna novica, naši skakalci!!, Še dobro, da ima Marmor dodatek na stalno pripravljenost, jih je takoj drapnil z davkom! 

Glede Natota je pa tako, zdaj so vsi pametni, potrebo je ven iz te ameriške organizacije in podobno. Bedarija, dragi moji, ravno zdaj moramo not ostat, vojske nimamo več in če bog da, nam bodo spet američani pomagali, če gre Evropa ponovno v vojno. Malo vsi pozabljajo kako "uspešno" so EU sladoledarji reševali klanja po bivši Jugi, se zanesti na EU je tra-la-la, kot bi rekel Gorazd. Vidimo kako uspešno so se spopadli z begunci. Nisem oboževalec Jelka Kacina, a kar je povedal glede Nata, je res. Čas bo, da se MORS resno prevetri in vidi, kdo je tam res potreben, kdo pa tam greje pisarno in čaka na penzijo. Bil sem tam in lahko povem, da jih je v birokratskem delu določno preveč in odločno preveč stane njihovo plačevanje tam. 

Kot sem že pisal, ponovno in resno predlagam ustanovitev Slabega ministrstva, po vzoru Slabe banke. Vse odvečne uslužbence damo tja in doma naj bodo, bo bistevo manj stroškov in predvsem, škode ne bodo delali. Ni potnih stroškov, stroškov najetja pisarn, šparaš pri WC papirju, Mramor je lahko minister tam do penzije, s tem mu avtomatično pripada dodatek za stalnost. Zanj vin-vin situacija, je minister in ostane mu dodatek.

Dobro pustimo to. Čas je za skoke. Težko je gedati nek prenos, ne da zraven nekaj grizeš. Danes bodo mlečni rogliči. Narediš mlečno testo (kot za kruh, namesto vode, daš mleko), v testo vmešaš še feto, posušene paradižnike, čili v prahu, jajca in olje. Predno daš v pečico, jih premažeš z jajcem in posuješ s semeni. Pečeš na 200 st. Počakaš še na skoke Petra Prevca & naših, pa bo.









torek, 22. december 2015

Božič, konec leta 2015 pa nekaj hrane

Leto 2015 se končuje, zdaj je čas družinskih pojedin in veseljačenja s prijatelji. Leto, ki prihaja prinaša nove izzive in ne vemo, kako nas bo presenetilo. Lahko gre na bolje lahko pa bo vse skupaj še slabše. Tako, dajmo se veselit, januarja pa bomo začeli na novo. 

Berem kako slabo je bilo leto 1816 na Slovenskem. Leto, ki ni poznalo poletja. Pomlad 1816 je prinesla pravo vremensko katastrofo, april, maj deževna, ni se dalo ne sejati, ne orati, jesen pa je za to prinesla lakoto. Kdo je bil kriv za to? Vojne, politika, žica na mejah, referendum, kakšen lokalni Luka Mesec? Ne. Izbruh vulkana Tambora na indonezijskem otoku Sumbawa. Oblak plina in pepela je segel do 50 km visoko in prišel do Evrope. Shladilo se je do 3 sopinje, lakota naj bi terjala 100.000 žrtev. Torej, niso vse težave posledica lokalnih "veljakov". Je pa ta katastrofa prinesla nov izum, enolončnico, ki so ji rekli rumfordova juha! Po stricu Benjaminu Thomasu imenovamenu von Rumford. Američan, ki je po ameriški revoluciji odšel v Evropo, ker je bil na napačni strani v Ameriki. Osnovni recept je kuhani ječmen in grah v vinskem ali pivskem kisu. Dodajalo se je lahko še por, kolerabo, čebulo, repo in kislo zelje. Počasi se je ta hrana siromakov, jetnikov in vojakov, preselila tudi v meščanske kuhinje. Voila, zdaj vemo.

Zdaj je seveda vse bolje. Kaj me je pretreslo v letu 2015? Če se omejim le na teme iz mojega bloga, to sta politika in babe. V politiki me je nova oblast zelo razočarala, pričakoval sem več. Kako gre zadeva k hudiču se vidi tudi, ker se moj priljubljeni Kahlo ne oglaša več, niti z zahtevami za upokojence, vsake toliko časa še brcne z arbitražo, a to je vse. O migrantih, beguncih, ograji na meji, stavki policije pa lahko samo povem, da je naša varnost na psu. Vojska ima le tri vozne tanke, 11 Patrij in par sklumpanih Hamweejev, policija pa zlizane gume, vprašljivo vozne avtomobile in opremo iz prejšnjega stoletja, dobesedno. Terorizem pa pred vrati...

Na področju deklic pa je glavna novica, da Playboy ne bo več objavljal nagih deklic. Sic! Seveda smo vsi brali Start in Playboy zaradi odličnih člankov, a ne? To je bila literatura za na WC za nas rokohitce. Danes gredo dečki tja s pamentnim telefonom. A veste kateri organ najbolj trpi pri tem? Ušesa, da kdo ne pride.  

Seveda smo imeli tudi nekaj krasnih kosil z domačimi. Radi pridejo, jaz pa še raje kuham za vse in preizkušam nove recepte. Eni tudi ne ratajo, po pravici povedano.

Pa vam izdam nekaj zanimivih receptov iz teh dogodkov...

Kozice na način Meduza (lokal na Dunaju): skuhaš kus kus in v hladnega dodaš na drobno narezane sveže kumare, posoliš in popraš. Z začimbami (po želji) spečeš kozice. Na krožnik oblikuješ kepico kuskusa, na vrh naložiš kozice in jih preliješ z balzamičnim sladkim prelivom, krožnik pa ob straneh namažeš z wasabijem. Za malo barve pa granatno jabolko...





Polnjena svinjina z breskvam: velik debel kos svinjine narežeš tako, da lahko delaš rolado. Meso daš v paco kak dan prej (kosi čebule, poper, kaj zelenega in olje). Na olju prepražiš šalotko, dodaš senf, malo slanine, začimbe in narezane breskve. Ko se masa shladi, jo namažeš na razprto meso. Z malo ali več spretnosti zadevo zaviješ v nekaj podobnega roladi, daš v pekač, zraven nekaj kosov čebule, jabolka, baziliko in zaliješ z vinom ter pečeš kakšno uro na 180 st. Zraven gredo odlično kruhovi cmoki.



Pa še čokoladna mentolova torta, jaz jo imenujem "Teroristična torta", ker tako tudi zgleda: jajca stepeš s sladkorjem, v to dodaš ohlajeno stopljeno čokolado in sneg iz beljakov, mešaš zelo rahlo. To zadevo pečeš kako uro na 180 st. Pred tem si pripraviš karamelo za okras - stopiš sladkor, da postane zlate barve, dodaš listje sveže narezane mete in poliješ po namaščenem pekaču. Strjeno karamelo zdrobiš na večje kose. Torti dodaš stepeno smetano, ki ji dodaš nekaj kaplic mentolove arome.  Na koncu smetano okrasiš z zdrobljeno karamelo.


Na koncu povem, da sem ponosen na svoje punce, pridno in uspešno študirajo, Tatjana pa me tudi še prenaša. Več pa ni! 

torek, 24. november 2015

Vojna je !

Se spominajte zapisa Vojna bo?, tam nekje lanskega septembra na tam blogu? 
http://nejc-cimpersek.blogspot.si/2014/09/vojna-bo.html

Takrat sem napisal, da me je začelo skrbeti, zdaj me resno skrbi, ker sem imel prav. Napisal sem, da stricu Vladimirju ni dobro groziti, ima moč, vojsko in nobenega strahu. Danes so mu Turki sestrelili avijon nad Sirijo... Če pogledamo, kako učinkovito se je lotil stvari v Siriji, ko so mu teroristi uničili avijon iz Sharm el Sheikha, kaj bo sedaj ? Nič dobrega, verjamite. Uničevanja teroristov ISIS v Siriji se je lotil tako kot si zaslužijo, ne po ameriško. Dajmo biti odkriti, ZDA malo dol visi za ta del sveta in Evropo, so dovolj daleč, mislijo. Lahko se je bilo boriti z Al Qaeda, ki je imela velike načrte, veliko priprav, tele iz ISIS pa rabijo eno pločevinko, malo zvez na slabo varovanem letališču, pa poči. Tudi Pariz je bil delo male skupine ljudi, take je pa zelo težko odkriti.   

Terorizem je ohromil Evropo, kot ZDA po 9/11. Evropski 11/13 je bolj nevaren. V Evropo prihaja na sto tisoče beguncev, emigrantov pa tudi teroristov, ki bodo ostali tukaj, nimajo kam. Valijo se čez Slovenijo. Začeli smo postavljati ograjo, po moje prepozno in predvsem zaradi strahu, da nas vržejo iz Shengena. Kaj pa varnost državljanov te boge deželice? To je na drugem, tretjem mestu, važno, da smo všeč EU birokratom in seveda Angelčici, ki pa je v vedno večjem zosu.

Kje smo ga pokronali in kdaj? Ko smo zaradi slabe vesti 2. svetovne vojne podprli nastanek Izraela sredi arabskih držav? Začetek terorizma, pravijo, je bila 6-dnevna vojna 1967, ko je Izrael do tal potolkel tri sosednje arabske države in potrojil svoje ozemlje, takrat se je začelo. PLO začne z ugrabitvami avijonov, Olimpijada v Münchenu 1972, Entebe, tudi naše lokalne teroristične organizacije, kot IRA in Frakcija Rdeče armade Baader-Meinhof, so pri tem pomagale. Berem, da je IRA naučila vse teroriste kako se izdelujejo bombe. Sledi Bejrut, Somalija in po tem je šlo vse samo še na slabše, 9/11, napad na Afganistan, butasti maščevalni napad na Irak in revolucije v Arabskih državah - Arabska pomlad. Pravilnega odgovora na te probleme pa Zahod ni nikoli našel in ga, očitno, tudi ne išče. Najlažje je razglasiti vojno in to zdaj imamo.

Zakaj že imamo probleme v Ukrajini? Začelo se je, s prav tako, iz ZDA podpirano,  oranžno revolucijo tam, pol pa še z raznobarvnimi revolucijami na pragu strica Vladimirja, ki ga omenjamo zgoraj. Rezultat? Gruzija je pol manjša, Ukrajina v vojni, brez Krima...Če mešaš drek, še bolj smrdi. Po tem so se lotili še Bližnjega vzhoda, zelo uspešno, čestitam.

Kakšen zaj... svet puščamo našim otrokom. Nič jim ne zavidam, mi smo se imeli dosti bolje, žal punce moje. Videle ste več Sveta kot jaz v teh letih, bil pa sem bolj svoboden. 

ponedeljek, 9. november 2015

Martin je tu!

V sredo se bo letos spet skozi naše kraje sprehodil sv. Martin, ki iz vode dela vin. Se  pa je ta, drugače zelo simpatičen slovenski običaj, spremenil v tekmovanje vaških posebnežev za "prime time" na slovenskih televizijah. Beguncev ni, ker ladjarji v Grčiji štrajkajo, kam pol poslati terenske novinarke? Ideja, v Bohinj! 


Ne boste verjeli, obstaja vino Bohinjc, ki, kot sami domačini pravijo, je res malo trpek, ampak je naš! To še ni vse, v kovinski škatli ga položijo na dno Bohinjskega jezera, to pa je atrakcija, ki ji ni para! Baje samo štirje vedo, kje leži. Imajo tudi Bohinjsko vinsko kraljico, ki verjetno edina od vinskih kraljic, ne nosi tangic, le-te ji namreč lahko ob poizkušanju izbranega letnika nekam potegne, celotne gatke in še spodnjo majico. Vse to na 24kur, direktno. Baje so včasih samo najpogumnejši vitezi pili vino, ki je zraslo na južnih obronkih Blejskega gradu. Trgatev je bila že avgusta, da "ga tič ne pojedo". 

Predlagal sem Tatjani, da za drugo leto poskusiva priti na 24kur. Imam ene štiri litre fukušnice iz moje brajde na Krčevini, poimenujeva jo Krče-vinc, njo oblečem v eno svetlečo oblekico, kupljeno pri Kitajcih, bo vinska kraljica Krčevine. Edina dilema je, kam to izborno vino namočit? Morja nimam, tako kot eni polagajo peneče vino, Bohinjskega jezera tudi ne, od tekočih zadev imam pri roki samo greznico.  Ni hudič, da dobiva svoj "prime time" za Martina 2016 ! 

Pri vseh odličnih slovenskih kletarjih, vinorodnih območij in starih običajih, najdejo vedno neke vaške posebneže. Kot bi rekel moj prijatelj vitez, delajo iz pičke kapelco. 

Bova vseeno malo Martinovala na Ptuju, upam, da bodo nudili vina iz okolice, brez namakanja v kakšni luži, samo iz prave štajerske kleti.

O hrani za Martina pa smo že pisali v blogu o Martinovi raci in prilogah.
http://nejc-cimpersek.blogspot.si/2013/11/martinova-raca-priloge-vincek-in.html 2013

Če vas prime, da ponovite martinovo gostijo ali pa kr tako povabite pr'jatle, evo en dober recept za party:

Rabite 1-2 kg kos svinjskega plečeta, ki ga namažete s sledečo paco: sladkor, sol, timijan, bazilika, dimljena paprika, med, olivno olje, vse zmešati v gosto zmes s katero premažemo meso, potem pa vse čez noč v hladilnik. Meso položimo na četrtinke čebule, da se lepo zapeče tudi spodaj. 

Pečemo 3-4 ure odprto v pečici na 140 stopinj (glej sliko..). Pečeno meso lahko z vilico luščiš, tako je mehko.. Zraven omaka za namakanje: majoneza, kisla smetana, sojina omaka, limona, malo paradižnikove mezge, čili, poper, sol..



Na koncu pa vedno paše tortica.



sobota, 10. oktober 2015

Obletnica bloga

Pred dvemi leti, 8. oktobra 2013, sem začel pisati blog. K temu me je spodbudila Tatjana, po moje se je naveličala poslušati moje komentarje ob političnih kolobocijah v, nam tako ljubi, Sloveniji. Imamo samo to državo, politika, pa se v veliki večini, norca dela iz nas in predvsem iz lastne države. Kraja v tej državi je zelo moderna. Zdaj se je presilla iz vrhov politike in gospodarstva tudi na nižje nivoje. Komaj sem letos preprečil redno letno krajo mojih orehov na vikendu, evo ti ga na, poberejo mi vse kostanje pred hišo, pri vsej hosti okoli. 

Kaj se je zgodilo v tem času? Napisal sem 80 blogov, ravno toliko receptov, eni boljši, eni ne tako uspešni, komentiral politiko, predvsem v času vladavine tete Alenčice sem imel odličen material za pisanje. Eno do poštenih ministrstev me je zaradi zapisov o liku in delu Alenčice kaznovalo. Svoboda govora v tej državi, ki se vsepovsod predstavlja kot zaščitnica človekovih pravic, je še zelo daleč od deklarirane. Zadeva še ni končana, bo še hec, velik.

Pisal sem o zunanji politiki, kjer je, poleg dogajanja okoli nas, Kahlovo ministrstvo  neskončen vir za hecne zgodbe, pa še vse so resnične. Nekaj je bilo tudi o babah, za nazaj seveda, ker sedaj se nimam kaj pritoževati oz. si ne upam. Ves ta čas me so me intenzivno iritirali TV dnevniki. Delani za vedno bolj abotne gledalce. Najbolj v temo brcnjen je tisti na 24kur, revija Lady v živo. Blogi so bili kar brani, predvsem zaradi receptov, se razume. Upam, da sem z njimi komu polepšal dan, dal inspiracijo za dobro večerjo in pol, v duhu bloga, še za kak ju-hu-hu v postelji. 

Predstavil sem politični program svoje stranke, ki tenutno še ne kandidira a ob razvoju dogodkov se lahko vse zgodi. Članstvo zagotovljeno in ne bomo se skregali takoj, ko pridemo v Parlament. Tam bomo močno in z vsemi sredstvi zagovarjali svoj osebni interes. Nekaj novega, a ne?

Ta teden imam eno smešno štorijo iz Celja, ta četrtek. Grem jaz, meni nič tebi še manj, mimo sodišča v središču Celja in ob dveh popoldan, za parkiranim avtmobilom direktno pred sodiščem, čepi ena dama z golo ritjo in lula. Gledala je proti sodišču, tako, da ne vem kakšna je bila, rit pa ni bila zelo stara. Ne vem ali je hotela kaj povedati glede sodnih postopkov, ali pa jo je samo tiščalo. Kriva je tudi naša soseda, ki v svoj lokal ne spušča ljudi na malo ali veliko potrebo, če niso gostje. Pol pa pride do takih neljubih dogodkov.

Danes me je žena presenetila s testeninami, gobami in smetano. Vstala je, kaj vem, tam nekje ob 6ih, pa zviz v hosto. Našla lisičke, jurčka in turka (ne strašnega predsednika Tuereka, ampak gobo). 

Na olivnem olju popražiš dve polovičke česna, jih odstraniš in daš not gobice in jih podušiš v lastnem soku, dodaš celo sladko smetano, parmezan, posoliš, popopraš in dodaš vroče testenine. Zraven je bila berivka s mlado špinačo. Preprosto, hitro, pa še spiš lahko malo dlje, če najdeš koga za gobe nabirat. Zmagovalna kombinacija.


In, ker sem danes ene vrste slavljenec, obletnica bloga ni kr neki, kot to radi rečejo naši omladinci, se je meni v čast priparvil tiramisu. Mal drugačen, z banano in mangovo marmelado, ki sem jo mimogrede, danes skuhal sam, čakajoč na gobarko.