EU volitve kot foccacha in bjonde na 24kur

Pa smo opravili, EU volitve namreč! Udeležba za pojdi v rit, a kaj čmo. Sam sem se s kolesom odpeljal (skoraj kot naš Borut), do volišča v Grajeni, ki me vedno navduši z volilno komisijo. Tokrat je sicer za lušne punce bilo le 2:1, a se je splačalo. Ker jih bom letos gledal vsaj še dvakrat, je Tatjana že malo huda, razume pa mojo strast do te državljanske pravice (ne dolžnosti, ker niso obvezne, sam tolk za ene jokajoče Lojze iz leve).

Zanimivo pa je, kako moj sošolec z gimnazije Tomaž barva novinarke na 24kur, vse so bjonde, a zgleda, da ima Tomaž P. pogodbo s Schwarzkopfom za en odtenek blontne, take platinasto blond, včasih smo rekli češka blond, ker vse nesrečne deklice poliva z njo. Naj malo menja te odtenke! Čakam zdaj, da mi Edija Pucerja poblajha.

No na dan volitev so si nekatere vsaj narastek pomalale, pohvalno! 

Sem se pa od-ljubil od Jane Morelj (blog 17.12.2013), zadnje čase hodi v nekih čudnih dresih, no danes je sicer imela krasen rumen pas in se sogledljivo smejala, a zdaj je moja favoritka Katja Jevšek. Še malo, pa prešaltam na Roberta Erjavca.

Luštne punce, ni kaj, malo me sicer moti to njihovo mahanje z rokami, pa stalno gledanje v nek opomnik, kot Alenčica, ki dveh stavkov skup ne spravi. Glavna carica pa je seveda Petra.

Rezultati volitev? Kaj naj rečem? Da počasi iz politike odhaja minister Gregor je veselje, oholi Lukšič je dobil kar je hotel in so ga odstopili po kratkem postopku. Ne bom pozabil, kako je ta 'kaviar' levičar, kot ga je označil Frankl s Financ, težil, da so mu zrihtal karto za Opern Ball na ambasadi na Dunaju, kjer se običajno zbira vsa delavska elita, a ne? A ja, pa pa pa Jelko.

Na drugi strani pa je bimbo izpadel Hojs, ja ga pač niso obkrožli, in kaj zdaj? Še Ljudmilo so njegovi večkrat obkrožili kot njega, got the mesage? Šla lepa službica...Se mi je že prej zdelo čudno, imaš koalicijo dveh strank, pa na prvih dveh mestih dva iz ene stranke, ja kaj pa lahko pričakuješ? Vsaj tiho bi bil, pa doma ženi težil.

Na kratko, te volitve so kot Foccacha, vsega po malo in šele vse skupaj da dober okus. Dela jo moja Tatjana tudi. Narediš testo za kruh, zvaljaš na tanko, premažeš z olivnim oljem, not pa napikaš leve in desne (suhe paradižnike, olive, rožmarin, artičoke) in spečeš. Več pa ni. Zraven kak dober sir pa seveda vino, takšno, ki teče počasi, družba kakšne dame tudi ne škodi.

Čas rektalnih alpinistov

Ponovno je izbruhnil čas rektalnih alpinistov! Je precej ekstremen šport, najboljši čas za ta šport pa je, ko pade Vlada in se potencialni 'super sposobni' uradnički in ostali marginalci ponujajo za visoke položaje in ambasadorčke v potencialni novi Vladi. Najbolj pride izvajanje tega športa do izraza, ko so znani rezultati volitev in se koalicija sestavi. Ni pa še ministrčkov, sekretarčkov, krožijo imena, večina se jih itak sama da v medije, da so kandidati, in k tem 'kandidatom' romajo trume velikih prijateljev. Se spomnim kolega, kjer so si kljuko podajali v njegovi pisarni, ko je zgledalo, da bo nekaj postal. No, pol ni.

Pri tem športu je par hakl'čkov. Lahko se zaplezaš v napačno rit, ki se pokaže kot poraženka na volitvah, in pol sledi 'apzajlanje'. Pri tem moraš paziti, da se te pri tem ne prime preveč dreka, saj se ti to lahko pri podvigu lezenja v novo rit krepko maščuje. So nekateri, ki te zavohajo, redki sicer, a so. Poleg tega je potrebna za samega športnika precej mehka hrbtenica, ker se dosti laže zvijaš po debelem črevesu gor, pa malo lubrikanta tudi ne škodi, drugače tvojega gostitelja mičken peče ritka, kar ni nikoli dobro.

Zanimivo je, da je trenutna sestave parlamenta zelo vešča rektalnega alpinizma in tudi 'apzajlanja', bili so že v veliko število ritih in še vedno mislijo, da se jih drek ni prijel. Na novih volitvah bom poskušal žrebati samo take, ki ne smrdijo, težka bo...Nove stranke, stari smrad. Mogoče je najbolje planirati dopust v času volitev...

Čaji, rouže & prvomajski golaž

 

Moja Tatjana počasi spreminja našo lokacijo na Krčevini v slovensko goriški Arboretum. Rože, rože in rože. No zdaj je našla še knjigo, kjer pišejo, da se da iz vsake zeli, verjamite, da jih je veliko, ki rastejo pri nas, narediti čaj! Pa kaj naj s 100 litri čaja! En za mehur, pa za prostato, pa za boljše počutje pa za levo nogo, mozole na riti, pa za kožo, .. Piješ, pa si kot Metuzalem, star, živ a neuporaben!

 

Dobro, to bom nekak preživel, a to z rožami pa kot terorizem! Imam rad samo dve, no tri rože: vrtnica, tulipan in narcise. No moja pr'jatlca je med tri naštela tudi marihuano. Kakorkoli, že star pregovor pravi: " Najlepša roža visi od moža!"

 

Tole z rožami nama, točneje pvedano, ji je, malo všlo s ketne. Tatjana nakupuje rože kjer je možno, poleg tega se ji dogajajo nepredvidene stvari. Gre na razpravo v Slovenske Konjice, parkira pred sodiščem in tam ji en, 'ne pridiprav'  ali pridi-narobe, podtakne v avto štiri rože! Ne morš verjet, ko ti razlaga.  No, Arboretum v Slovenskih goricah uspeva, jaz pa probam vozit slalom med rožami, ko kosim.

 

I
 

Imeli smo, kot pravi Slovenci, prvomajski piknik. Povabiš par prijateljev, upaš na lepo vreme in pripraviš veliko hrane. Kot dober gospodar, sem pripravil kar "dva!" kresa. Eden spodaj in eden zgoraj, za vsak slučaj. Tisti spodaj je en dan prej zatajil in ni hotel goreti zato smo vse upe položili na zgornjega. In res, v  duhu prvega maja smo zakurili kres, čeprav je bilo zelo mokro, S pomočjo pravih fantkov je vse mogoče, tudi ogenj.

 

Nismo pa se šli srbski piknik, s čevapčiči in ostalimi zažganimi mesninami. Smo pa poslušali Titove govore in Hej brigade, tak da veš zakaj je zdaj bolje. Če prav Titove govore očitno ne poslušajo  v Ljubljani (Tito: imate u poslednje vreme pojave lokalizma, šovinizma i materialnih razloga i zbog nebudnosti komunista, neki komunisti gledajo samo svoj najuži krug! Mi smo more krvi prolili z bratstvo i jedinstvo in nečemo nikomu dozvoliti da nam dira i da nam ruje bratstvo i jedinstvo!) in tudi zaradi takih vzrokov, kot berem, šla Vlada cu grunt.

 

Tatjana, kot zagrižena sovražnica mrtvih živali (op.avtorjeve boljše polovice: ne gre za sovraštvo do mrtvih živali, le energija iz tega mesa je popolnoma mrtva, živali niso nič krive, če so jih gojili za zakol..), se je strinjala, da narediva tokrat prvomajski golaž, in sicer iz ubogih pujskov in kravic (pol je z limono ribala desko na kateri sem meso rezal).

Glede prvomajskega golaža je pa tako,  meso narežeš na velike kose, na maslu pražiš lih toliko čebule kot mesa, dodaš malo kisa, ko se spusti dodaš meso in ga popečeš, dodaš začimbe, sol, poper, zeleno, vse to zaliješ z vinom, da je vse pokrito. V našem primeru smo uporabili en Beaujolais  iz 2013. Kislina v vinu zmehča čebulo in meso. Na koncu, ko je kuhano, sledi umetnost: na olju pogreješ olivno olje, dodaš žlico moke, rdečo pariko in mezgo, s tem zgostiš golaž. Postrežeš z rdečim vinom Primitivo di Manduria. Vse so pojedli, z polento. No, spili tudi...

 

Ko rabiš mir, dopust in malo zgodovine

Kam za Veliko noč, pa da ni tam vsaki drugi Slovenec? Furlanija - Julijska krajina, Gradež! Kljub malo slabšemu vremenu, nisva romala v Umag, kjer je lih tak scalo. 

Na poti tja sva se ustavila v Lokvah, da sem končno pogledal famozno picerijo Ambasador, ki jo ima v sosednji hiši veliki slovenski veleposlanik Drago. Sva delala skupaj v Sarajevu, človek anekdota. Sem pa Tatjani pokazal tudi vojaški muzej, kjer je varno spravljena moja uniforma CZ iz časov razminiranja vojašnic v Sloveniji.

 

V dobrih dveh urah si tam iz Celja, nobene meje, nobenih miličnikov, k gledajo osebne dokumente. Odlična hrana po normalnih cenah, kozarec vina ali aperol špric ob espressu je (po navadah domačinov) obvezen, poleg vsega pa ob naročeni pijači vedno dobiš nekaj za cu.. in kar je pa najpomembnejše, vsi so skulirani, prijazni, pa nobenih debat o politiki! Res ta prave počitnice!

Zdaj pa konkretno: v restavracijah, ki ti na vsakem koraku ponujajo svoje dobrote, je so za antipasto "mus zein", vsaj zame, sardele marinirane v čebuli (recept je preprost, a danes še ni čas zanj...), za primopiatto pa spageti peperchino, še danes me pečejo usta...ampak več pa ni. 

Res pa je, da imaš tudi kake čudne restavracije, kot "pr Toniju" na primer. Ko sva se vsedla, je bilo sonce še visoko, dobila sva vino (dobro) in kruh (tudi dober), naročila sva hrano (nič kaj zapleteno, hladne predjedi, potem špageti), pol pa kakšno urco nikogar. Zasedeno je bilo šest miz, vsi na suhi hrani. Seveda je moja Tatjana dvignila kazalec in vprašala, če je kaj narobe? Odgovor: "We preparing..." Kaj pa, sva se spraševala..No, dobila sva eno predjed, čakala še na drugo, potem pa sva se naveličala in se poslovila. Arivedercci, noče niti račun za vino in veselo odideš! Gleda pa k čuk! Hvala bogu je veliko drugih restavracij za vogalom.

Ko se naveličaš papanja, pa si lahko malo ogledaš okolico v pokrajini. Priporočam Oglej/Aquilea, eno večjih rimskih mest tistega časa (med 70.000 do 100.000 prebivalcev), je kraj začetka katolištva v tem koncu Evrope (čudovita katedrala), ki pa jo je pripadnik t.i. Evrope druge hitrosti, Atila, razmontiral leta 489, prebivalci pa so pobegnili v Gradež. Mesto je imelo tudi eno največjih pristanišč tistega časa. 

Priporočam še obisk Lignjana Sabiadoro, velikega turističnega mesta, samo okoli zaliva pri Gradežu, mimo Palmanove, pa si tam. Seveda vsak, ki mu povem, da sva bila tudi v Palmanovi, reče: 'A, ha,  krasno, sta nakupovala!' Ne dragi slovenčki, obsedeni s šoping centri, to je eno najbolje ohranjenih mest-trdnjav v Evropi! Zgrajena v času renesanse, po idejah utopije. Ne boste verjeli, a včasih niso preživljali časa v City Parkih in podobnih izumov američanov, temveč so se branili pred sovragi. V vodiču za Palmanovo piše sicer, da so Benečani utrdili Palmanovo kot zaščito pred vpadi slovanskih piratov, uskokov. No danes ti pirati poznajo kraj samo po nakupovalnem središču zunaj mesta. Je pa tipično mesto z evropsko zgodovino, zgradili so ga Benečani, okupiral pripadnik Evrope prve hitrosti Napoleon, pol so pa tam bili Avstrijci. Sedaj so jo okupirali 'slovanski pirati'. Za priloženo sliko pa se moram zahvaliti bratrancu Mariu, ki je te kraje te dni preletel in poslikal.

Na poti domov pa razvajanje v restavraciji Pri Noni v Ljubljani pri Dolgem mostu. Krasna hrana, edina pripomba, nobenih štajerskih vin, tc,tc.

Zakaj Ljubljana ni prestolnica

Danes sem obiskal Ljubljano zaradi srečanja z obema svojima naslednicama, Majo in Niko. Ko sem se vozil po mestu vidim napise: 'Situla, veliko mesto v srcu prestolnice!' Figo mastno! Ljubljana ni prestolnica, je pa glavno mesto. Pa to niso mokre sanje enega zafrustriranega Štajerca, ki je, mimogrede, živel v tem mestu 24 let. Zadeva je čisto preprosta in poznati je potrebno izvor besed.

Tudi Washington, Ottawa, Canbera niso prestolnice, so pa glavna mesta.. Je pa prestolnica London, Pariz, Dunaj, ...tudi Bratislava, zanimivo, čeprav zaradi Madžarov. To so mesta, kjer je nekoč bil PRESTOL, vse ostalo so glavna mesta!




Če sem enkrat že pisal o teh nadobudnih sledilcih strašnega Joškota Toporišiča, me čudi, da so pri tem obmolknili, tudi v slovarju slovenskega knjižnega jezika je prestolnica isto kot glavno mesto. A, ko je potrebno zajebavat narod z riso, je pa vse ok, pa takoj ankes k slovarju, to, da nihče ne zastopi, kaj je zdaj ženski spol te lepe živali, kaj če sta dva (mi imamo dvojino, nje?),  tako nima veze, jezik je namreč živa stvar, sam ti novokomponovani slavisti očitno ne.

 
Lahko pa bo prestolnica, ko bo kronan Zoki I. Neustrašni, zmagovalec nad Janezom Osvoboditeljem, ob pomoči Milana Malega in izdajalcema Gregorjem Poštenim in Karlom Upokojenim.

Glede na znižanje temperature, sem uspešno zmrzoval v pisarni, a rešila me je prijateljica Stanka iz lokala čez cesto s kozarčkom odličnega ruma, zorenega 15 let v hrastovih sodih v Gvajani. Toplo priporočam !

Velikonočna jajca & 'dej mi jurja'

Ja, ja in se premika. Zoki gre nazaj v politiko, minister Gregor je končno ugotovil, da bi se dalo mičken prišparat pri javnih uslužbencih in da je celo nekaj lenih tam,  prvi upokojenec še ne ve kako se čim elegantneje umakniti iz te, od boga pozabljene, koalicije. Naša Alenčica verjetno išče službo, s tujino bo težka, glede na to, da je 'šprehlos', ampak upanje umre zadnje!

Moja Tatjana je ugotovila, da brez 'spumija' ni življenja in je uspešno izropala EvroSpin (z nama so šle zadnje tri flaške). Ima pa logistični problem, kako si na dopustu za dva tedna zagotoviti zalogo te tako oboževane pijače. V avto gre zabojček, a to je le 6 flašk, pol pa... 

 

Sva včeraj gledala novo verzijo filma Miamy Vice, kjer igra Dona Johnsona, Collin Farell. Groza, Tatjana pravi, da gleda tako kot bi prosil 'Dej mi jurja!'. Je nastopal že v Aleksandu, kjer je racal v kiklci in žalostno pogledoval po fantkih, če je bil Aleksander Veliki tak, grem jaz domov! Za primerjavo slika obeh igralcev, pa mi povejte kdo ima tu koga za norca. Kolikor vem, so bile v 80-tih vse zaljubljene v Dona, njegova moda pa je postala zapoved!

Bliža se Velika noč in 'mus zain' je barvanje velikonočnih jajčkov. Letos sem poownal eno genijalno stvar, jajčka skuhaš v teranu, dobiš neverjetne jajčke s kristali v temnordeči barvi! Look like from Alien, ampak nč bat, ta je čisto navadna, domača jajca!

Črni petek na Dunaju & meksiški zajtrk

Pa smo šli.... Ne spomnim se kdaj sem šel na Dunaj s 'šoferjem', mojim prijteljem Gorazdom. En drugi prijatelj je namreč organiziral otvoritev nagrobnika velikemu Mariborčanu Hermanu Potočniku, pa sem obljubil.. Moja Tatjana je šla raje na sodišče v Celju. Pol pač rabiš šoferja. Po ne vem koliko časa, sem prespal pri mami in ponovno zvedel o vseh težavah nje, Maribora in Slovenije. Zjutraj pa na rajžo...

 

Dogodek je bil super, zanimiv, še bolje pa se je izkazal moj 'šofer'. Pred hotelom, kjer smo imeli kosilo, ga je rešil šofer VP v Avstriji, strašni Draško, človek, ki vse uredi. Ker ni bilo nobenega parkirnega prostora, je hitro pred hotelom naredil red s komentarjem: Za g. Cimperšeka pa mora biti vse!' in smo parkirali pred vhodom, mi in veleposlanik.

 

Na kosilu pa malo pogovarjanja s kolegi na veleposlaništvu, kaj se kaj dogaja na Dunaju, očitno signali v Ljubljani držijo. Žal v tej podalpski deželi lahko postane veleposlanik vsak, sam dosti tečn mora biti, tako kot kandidati za ministra. Sem vesel, da  sem zapustil Kahlotovo ministrstvo in tisto žensko na Dunaju (ki vodi misijo, ne uno drugo go. Cloony, o njej smo že preveč govorili...sam tolk).

 

Kasneje sem ugotovil, da ima Gorazd svoj posebni prometni znak,  (glej sliko desno), ki pomeni prepovedana smer za vse razen za Gorazda. Ker sem pozabil, da je sedaj del Hilferce zaprt, smo seveda pogumno zavili tja, se vozili med pešci in kolesarji, brez problemov. Pot tja je bila namreč nujna, saj sem dvignil karte za Rolling Stones na Dunaju 16. junija! Sam, da ostanejo Rolingi o.k., ko sem prvič kupil karte, je Keith na glavo padu s palme, pa so preložili koncert!

Med vožnjo v smo večkrat diskutirali o sutuaciji v Sloveniji, nismo pa vedeli, da je bil to tudi črni petek za slo politiko. Odstopili so Gašperja na kvadrat, stric Arhar je šel kar sam iz NLB, drugega najboljšega župana na svetu so pa poslali v luknjo za tri leta. Tc, tc, to se ne bo dobro končalo.

Danes je cvetna nedelja, nekaj mojih prijateljev in prijateljic teče na dunajskem maratonu, vso srečo! Midva pa na kolo, pa gor in dol po Slovenski goricah. Zaradi mraza zjutraj le enih 16 km. Nato mi je Tatjana naredila meksiški zajtrk za težake. Tortilja, fižol, čili in jajce.

In kako to gre: na olju prepražiš, čebulo, česen, papriko, paradižnik, baziliko in čili, v to maso pridodaš rdeč fižol. Tortilje popečeš in nanje naložoš omako, zraven spečeš jajce na oko (to bo šlo, a ne?), ponudiš z blaževo kavo in poslušaš Glen Mullerja, več pa ni! Flaša pa je darilo od mojega "šoferja"...