Ko je Bog visoko in Führer daleč...

se lahko birokracija naslaja. Tako je zapisal nacistinčni propagandni minister Göobbels v svojem Tajnem dnevniku o delu enega od njihovih ministrstev. Dnevnik sem, skupaj z nekaterimi drugimi zanimivimi knjigami, našel med kupom starih knjig doma. Med ostalimo so bile še dr. Ivan Tavčar, Poduk o najpotrebnejših zakonih iz 1883, Občni deržavljanski zakonik za vse nemške dedne dežele avstrijskega cesarstva (1853 ali dr. Razlag, Kratek povzetek postav in obrazci ali izgledi (1862). Nujno branje v katerem ugotoviš, da so bile vse stvari uzakonjene kot je potrebno. Današnje spremembe samo ustvarjajo zmedo in mešanje megle.

Tajni dnevnik dr. Göobbelsa je leta 1958 izdala Založba Večer v dveh delih. Dnevnik je zanimiv opis ozadja delovanje tretjega rajha in njihov pogled na nasprotnike. Meni pa je zanimiv njegov opis boja z birokracijo v nacistični Nemčiji. Očitno je birokracija neodvisna od sistema, birokracija nima ovir. Še par cvetk tega zločinca: 'S tako diplomacijo človek ne pride daleč. Za to je bolje, da diplomati ne vedo ničesar. Res je, da bodo delali neumnosti, toda neumnosti, ki nikomur ne škodujejo.' O ministrstvu za Vzhod je napisal, da bi se morali imenovati ministrstvo za zmedo. Seveda je primerjava z današnjim časom v Sloveniji zgolj dobronamerna.

Pri nas ni več ne Boga ne Vodje. Žalostno. Zadnjič sem poslušal tiskovko JJ-ja ob novih obtožbah glede denarja. Način, kako se je odzval je zelo čuden, neprimeren  in predvsem popolnoma kontraproduktiven. V večini primerov delim njegovo mnenje o naših medijih, a njegov način izražanja o tem, je pa malo mimo. Ne vem, a ga grabi panika ali kaj. Samo čakal bi, politična trupla bi plavala mimo njega. Kaj bomo počeli, ko ne bo v politiki več njega in Kučana? Očitno si bomo morali najti dva nova antipoda, samo tako namreč ta naša družba funkcionira, polna sovraštva in negativizma. Zato pa smo tam kjer smo. Vlada se hvali, kako se stanje izboljšuje, a dragi moji, ne zaradi vas. Zaradi podjetji, ki še želijo delati in to predvsem s tujino. Lahko bi rekli: zajebali ste vse kar se je zajebati dalo.

Danes so našli kandidatko za obrambno ministrico. Že vsi udrihajo, da nima pojma o obrambi. A s strokovnjaki, tudi dohtarji obramboslovja smo pa prišli daleč? Ne se hecat, ministri  morajo biti predvsem politiki, 'strokovnjaki' so nas na Kardeljevi, sedaj Vojkovi, že preveč stali. Tudi en nakup ni bil brez škandala. Avijončki, topovi, minometi, patrije, uniforme, čelade.... Vsi enaki, vsi povezani. Mogoče je čas za nekoga, ki ni del te mreže. Jo bodo pa poskusili diskreditirati, od znotraj in zunaj in ob pomoči "neodvisnih" medijev.

Odkril sem, verjetno malo pozno, odlično serijo Hiša iz kart. O la la, bi rekel Alešič, to pa pokaže vso pokvarjenost politike in grebenja za položaje. Zanimivo je, da Frank Underwood nima magisterija! Kaj se le dogaja pri nas v zakulisju? Žal, so naši strici in tete iz ozadja že malo pase, učenci pa ne dosegajo nivoja. Prepisujejo magiterije, diplome, slabo lažejo, preveč kradejo, na kratko tretja liga. Kateri normalni pa si še želi v politiko pri nas?  Sama žalost. Dajmo nekaj pozitivnega.


Za vikend sem bil ponosni oče na maturantskem plesu. Ko vidiš te mlade ljudi, no, malo so le še otroci, polnih idej in ambicij, si zelo vesel. Koliko časa bo potrebnega, da jih zatrejo doma? Veliko jih odhaja v tujino študirat, zelo malo se jih bo vrnilo. Upam vsaj, da se je spremenilo mišljenje mlade generacije, ki je še par let nazaj kot idealno službo omenjalo državno upravo. Verjamite mi, dragi otroci, to je strel v temo. Plača je sicer redna, drugače pa samo prerivanje, šinfanje in skozi moraš na rit pazit. Tko ali drugače :)

Če smo začeli z diktatorji, pa še končajmo z njimi. Strašni Kim Jong Un je priplezal na goro višine 2700 m v plesnih šolnih, baje je vozil avto pri treh letih. Njegov oče Kim Jong Il je ob prvem poskusu igranja golfa zadel 11 lukenj iz prve (mogoče so mislili mlade punčke, samo temu se ne reče golf ampak posilstvo), deda Kim Sung Il pa je tako ali tako bil genij. Ljubljeni in dragi vodja. Verjetno zdaj s Hitlerjem igrata preferans tam nekje globoko spodaj. Je pa zanimivo kaj dobiš, če njuni imeni prebereš nazaj Sung in Jong. To sta pač bila...

  

Kako nam vladajo, mi se pa ob tem smejemo in jokamo

Kaj naj rečem o dogajanju v otroškem vrtcu na Gregorčičevi? Tiho ne morem več biti. Se še spomite bloga o novi stranki SNC s programom, junija lani?

http://nejc-cimpersek.blogspot.com/2014/06/nova-stranka-snc-s-programom.html

Zgleda, da jo bomo res morali zagnati. Trenutno ima sicer le tri člane, poleg predsednika še dva člana, ki se trenutno medita pri Karlu na MZZ, oba z NEPONAREJENIMI diplomami. Tako, da lahko takoj ponudimo pomoč stranki, ki nam je ukradla ime, SMC. Svoj magisterij nisem prepisal, lahko bi ga samo prerisal, sem pa, priznam, v njem uporabil nekaj formul, ki so jih pred mano že pogruntali strokovnjaki s področja mehanike, za kar se, na tem mestu, zelo kesam.  Vsi trije člani smo svoja dela napisali sami, ne kak s.p. (takrat jih še ni bilo) in imamo diplome iz resnih Fakultet, moja diploma je še celo iz časa, ko se je šola dičila s ponosnim imenom Edvarda Kardelja, tako da....
 

Pokazalo se je, samo po 9 mesecih, ko smo objavili naš čudovit strankin program, da ponujamo res napredne in za stanje duha v državi, revolucionarne rešitve. Seveda se mora Miro podvizat z našo  vključitvjo v Vlado, dokler še ne proda vsega državnega premoženja. Kot obljubljeno, mi poberemo le uboge 3 %. Edino del programa bomo radikalizirali. Na področju medijev se 24kur prepove, ostane samo vremenska napoved, njihove ta lepše novinarke pa bomo premestili na RTV, kjar bodo imele vsakih 5 minut le mimohod. Ko zavzamemo ministrstvo za napad, uredimo pristojnost obveščevalne službe OVS. Prva in najpomembnejša naloga bo, da odkrijejo kdo mi že tri leta krade orehe na parceli. Bolj pomembno kot prodaja Telekoma, saj jaz jih niti prodajat ne morem!

Če na kratko pogledamo sestavo trenutne ministrske ekipe, smo lahko le zmerni optimisti. Nekaj jih je špreh los (vsaj dva), eden je na prepihu, ena ministrica ima eurokrem frizuro, ena je noseča, na enem ministrstvu pa ministrice redno kolobarijo. Dejstvo je, da večina tega kadra v normalni državi ne pride do naziva vodje oddelka ali kot je zapisala Darinka Pavlič Kaimen v članku, niti na pogovor za službo jih ne bi vabili. Rešitev zanje? V slovensko politiko, narod nategnit z novimi imeni je zelo preprosto. Kdaj bo ta narod vzel v roke vile  in ostalo kmečko orodje, pa je počasi le še vprašanje časa. 

O današnji eksploziji ponarejenih diplom je lepo napisal Alojz Ihan v kolumni, da gre za: "vulgarne produkcije diplom, ki jih naša družba ne potrebuje kot dokaz znanja, ampak kot vstopnico za kadrovsko prerivanje v javnem sektorju."

Bliža se velik praznik, dajmo raje kaj o hrani. Pred pirhi, šunko in hrenom je dobro želodček malo sprostiti. Predlagam pomladansko juho in solato. Čemaž nam, po zaslugi našega Mažija, raste okoli hiše (ne šmarnice), regrat tudi, rdeč radič pa zaenkrat še kupujem.

Pomladanska juha, za dve osebi: skuhamo dva kromipirja, olupljena in narezana na kocke.  Na žlici olivnega olja zmehčamo nekaj listov čemaža, špinače in mladih kopriv, vse skupaj vržemo v blender in zmiksamo, da je povsem gladko. Kuhan krompir zmečkamo kot za pire, dodamo zeleni del, posolimo, popramo, dodamo vodo od krompirja, da nastane ravno prav gosta juhica. Na olju popečemo kruhove kocke, da porumenijo in jih potresemo po juhi, za okras in dodaten okus pa potresemo z malo na drobno narezanega drobnjaka.

Malo regrata, malo zelenega in malo več rdečega radiča prelijemo s polivko, ki jo naredimo iz žlice senfa, ščepca vegete, olivnega olja in balzamičnega kisa. Sol in česen seveda ne smeta manjkati...

Kmetovanje in ostali heci

Ja, takšna je ta reč, Tatjana me je dokončo spremenila v popoldanskega kmeta. Čez vikend delam, v ponedeljek pa v službi počivam, kako slovensko! Malo se sicer še upiram, nogice, rokice, križek,... a mi ne uspeva preveč.

Saj ne rečem, paše delati zunaj, na zemlji, se gibati v naravi, sam kam s pridelki? Verjetno bom zakupil eno stojnico na tržnici v Celju. Poleti prodajam krompir pa stročji fižol, jeseni česen pa začimbe, čez zimo pa domače kislo zelje. Bom pa ponudbe zbiral tudi na FB.

Kot tipični "mestjanar", kot me lokalci na Krčevini označijo, sem se dokaj hitro navadil na kmečko življenje. Tatjana me tam enkrat ob pol sedmih s postle vrže. No, ni čisto tako, res pa je, da v sobotah vztajava zgodaj, čeprav si vsakič obljubim, da bom spal za vikend. Samo je čisto drugače zgodaj vstati v naravi kot pa se odpravljati v pisarno.

Sem pa našel tudi svoj hobi, to je pridelava domačega sira. Zadeva mi, zaenkrat kar uspeva, posebej, ko sem ob pomoči mojega Mažija našel kmeta s svežim mlekom. Sirčki zorijo. Ampak sir imam sam preveč rad, tako, da ta izdelek ne bo na štantu za prodajo, mogoče za kakšnega prijetelja, mogoče!

Sirčki 

Poleg tega sem zvečer preveč zmatran za gledanje kakšnih kriminalk kot je 24kur ali podobnih trilerjev. Malo se ponavljajo, zdaj so iz te tragedije v Alpah naredili sago. Poslali so eno dečvo v Nemčijo, ki je tri dni poročala izpred hiše domnevnega morilca potnikov. Mater je bilo napeto! Skoraj kot Veliki bratec! Vsak dan ista vrata hiše samo nikoli ne veš kdo bo ven prišel. Dečva pa iz petnih žil neke novice vleče. Podobno je z drugo bjondo, ki zmrzuje  v Alpah in nam je tri dni neposredno prenašala mimohod reševalnih vozil, pri tem pa ves čas mahala z roko (mraz, kaj č'mo). Ali imajo odločno preveč denarja ali pa so  res samo hijene. Če je to res vse kar Slovence zanima pri dnevniku, nam ni pomoči. Tale dnevnik 24kur je vedno bolj podoben svetovno znenemu tedniku Lady. Tudi jaz sem prešaltal na RTV. Punčke so sicer bol tako tako, a vsaj zvem kaj iz sveta, pa brez drame.

Moj blog pa kar hitro berite, dokler je še. Konec aprila letim z Germanwings....

Zadnji hec, ki mi je padel v oči pa je saga o odstopu-odstranitvi trenutnega obrambnega ministra Vebra. Baje je šprehlos, kar zelo pomaga pri kontaktih v EU in Natotu in daje Sloveniji še dodaten ugled in izvirnost. Res pa je, da ga v Bruslju ne more še dodatno pokronati, verjetno vsaj prevajalec ve za kaj gre. Panika je nastala sedaj v protokolu MORS, saj slike ministrov za napad visijo že v dveh vrstah na steni MORS (do tega trenutka 12 slikic), kmalu bodo še v tretji vrsti. Je varianta, da se steno podaljša, vendar glede na finančne težave Vlade in MORS pa bi pr'šparali, če bi slike ministrov kolobarli. Vsak teden visi samo šest slik z okvirčkih, ostale slik'ce so v arhivu, naslednji teden pa se zamenjajo, pa še vsaj dve delovni mesti s tem ohraniš, en nosi v, en pa iz arhiva. Same prednosti! Vsekakor pa čestitke Mirotu, končno pokazal kdo je šef v hiši. Bo zanimivo videti kdo bo minister 13! Pa veliko sreče, jaz, na njegovem mestu, ne bi škatel takoj razpakiral...

Domač svež sir, alpska torta in erogene cone

Na, pa smo tam kjer ni muh, moja poljedeljka se zanima za nakup kakšne koze (jaz, kot stari kozelj, nisem dovolj). Na našem ranču imamo namreč podivjane robide, ki bi jih uničila le kakšna koza, jaz sem prepočasen...Od koze bi lahko imeli tudi mleko, pa sem si rekel, kako se pa pol dela sir (živalic mi ne ubijamo, naše bi umrle od starosti). 

Evo opis prvega poskusa. Če nimaš koze ali krave muzare, kupiš dva litra svežega mleka, pa ne unega alpskega, ga daš v veliko posodo in dodaš en lonček kislega mleka. Pustiš vse skupaj dva dni na toplem.

Pol daš to posodo v pečico segreto na 100 st. za 45 minut. Zadevo precediš v cedilo, v katero vložiš kuhinsko krpo, prej namočeno v krop. Stvar se cedi 12 ur. Dobiš trdo tvar, začetek sirčka in odcejeno sirotko, ki jo lahko piješ ali pa porabiš pri peki kruha namesto vode. 

To kepico oblikuješ, jo daš v primerno posodo, spodaj par vejic timijana in jo za 12 ur obtežiš. V našem primeru z 6 kilogrami (1x Leksikon CZ, Zgodovina Evrope, 2 toma, 1 x Longman Exams Dictionary). Postrežeš primerno ohlajenega, z ojčnim oljem in soljo. Njama!

Alpska torta je pa čisto druga zgodba. 125 g masla, 120 g sladkorja v prahu, 3 jajca in 125 g maka. Vmešamo sladkor, rumenjake in maslo, ko je gladko, dodamo mak, pest v bistvo (rum) namočenih drobtin. Pekač namažemo z maslom, obložimo s peki papirjem, vanj vlijemo maso in pečemo 25 minut na 200 st. 

V posodi zmešamo 0,50 kg skute 150 g sladkorja v prahu, 5 celih jajc (brez lupine, seveda), naribano lupino limone, en lonček sladke in en lonček kisle smetane. Na pečeno maso zliješ skutino zmes in pečeš na 180 st še eno uro. Ugasneš pečico in pustiš, da se v njej shladi. Posuješ s sladkorjem v prahu in to je to.

Na koncu, pa kot obljubljeno, še nekaj o erogenih conah. Poznavalci bi dejali, da je ženska ena sama erogena cone, vendar se mičken motijo. Poleg krasnih hribčkov in dolinic obstajajo tudi t.i. ne-erogene cone kot so miniskus, slepič, volnene gate in seveda, češke dokolenke (o tem smo že poročali). Sem pa odkril novo erogeno cono, lasje. Ko pride tvoja draga od frizerja, jo malo nagajivo skuštraj. Tako razdražene je še nisi videl !

Kalamari iz svinjine

Sem bil kregan s strani stalnih bralcev, da premalo pišem, in priznam, da je to, kar trdijo res, vendar do včeraj ni bilo nobenih pravih idej, čeprav se v naši lepi dogajajo res čudne reči...Mmimogrede, celo v kabinetu PV berejo moj blog, na kar sem ponosen, ker jih moje  pisanje prvič, zabava, drugič pa, moški svet pridobiva nova znanja v kuhanju, tu naj še dodam, da so ga brali še na enem drugem ministrstvu, no, tam pa se zagovarjam za nespodbnosti v izražanju, ampak o tem več drugič.. Torej mojo pisunsko kariero danes nadaljujem z novim zapisom, ideja pa je pa padla sam od sebe, ko sem prišel domov. 

Tatjana se je odločila, da me preseneti z jadranskimi kalamari, ki jih ima nepopisno rada, na vse načine. To, kar nam v trgovinah prodajajo kot "jadranski" kalamar je bol "tra la la” (cit. po mojem Gorazdu).  V veliki večini primerov so ti "jadranci" iz Atlantika ali pa z une strani velike luže. Pa saj ni važno, vsaj zgledajo kot pravi kalamar.

Tako izgleda kalamar

Zakaj je to pomembo? Leta dva pa tri, ko sem še delal na Kosovu je izbruhnila zanimiva aferica s zmrznjenimi in v pohanju pripravljenimi rinkami kalamarov. Naša bratska država v EU, Danska, je namreč velik rejec prašičev. In edini del, ki ga nimajo v kaj predelati so, oprostite izrazu, anus rectum ali po domače ritne luknje. Te lepo narežejo, povalajo v pohanje in zamrznejo. Pa imaš zamrznjene pohane kalamare! Zdaj boste reki, da Cimpi spet naklada, ampak, da je temu res tako, dokazuje naslednji link: 

Rinke

http://www.care2.com/causes/10-nasty-cases-of-food-fraud.html.

Seveda je izbruhnila krasna afera, in od takrat dalje NE kupujem pripravljenih pohanih kalamarov. Nikoli se ne ve. Za tiste, ki se vam ne da pohat, pa dober tek.

Torej nazaj na hrano, golaž iz kalamarov. 

Potrebujemo pol kile kalamarov (celih in pravih jadranskih kalamarov!), 0,5 kg čebule 5 strokov česna, olivno olje, suho vino (malvazija bo o.k.), paradižnikova mezaga, poper, lovor, sol, malo sladkorja in seveda kak čili!

Kalamare očistiš, natančno, spereš z vodo in jih popivnaš. Na hladno olivno olje daš na drobno narezano čebulo (še boljša je šalotka), na grobo narezan česen. Pražimo pol ure, da se vse lepo zmehča. V drugi ponvi segrejemo malo olja in nanj vržemo narezane lignje, da spustijo vodo. Malo pomešamo in odcedimo in še enkrat popivnamo. Lignje dodamo čebuli in česnu, dodamo paradičnikovo mezgo, kakšen narezan svež paradižnik ne bo odveč, začinimo z vsem, kar nam je všeč (bazilika, origano, rožmarin, lovor..), posolimo in popramo, zalijemo s toliko vina, da ta prekrije sestavine, pokrijemo in kuhamo na malem ognju tako dolgo, da tekočina skoraj povre in so lignji mehki. 

Zraven priporočam belo polento s parmezanom. Polento (belo ali rumeno) skuhamo kot priporoča recept na vsakem ovitku, ko je kuhana, dodamo malo žličko masla in dobro pest naribanega parmezana, dobro premešamo in pokrijemo. Jaz polento nadevam v model za kruh, da se v njem strdi, preden dam na krožnik, pa narežem na lepe rezine.

Torej, na krožnik rezino ali dve polente, lignjev golaž, zraven pa kozarček vina, ki nam je ostal od kuhe.

Dan mučenikov in 50 odtenkov sive

Dan mučenikov, dan ko se je 40 fantkov raje odločilo za smrt kot spremeniti vero. Dan, ko je potrebno biti moški in stati za svojimi stališči, kot slovenski politiki. Na 24kur so lih povedali, da je en državni sekretar zdržal celih pet dni! Bravo, pravi dedec, posebno pa še tisti heroj, ki ga je predlagal. Zgleda, da so ošpice udarile, ne le na pediatriji, tudi po tejle Vladi. Najprej je odšla najsposobnejša profesorica iz svetovno prestižne fakultete za Upravo, zadaj odpihne državnega, pa baje finančni tudi že kiha. Groza...

Z mojo drago sva si privoščila ogled strašne erotične drame 50 odtenkov sive. Doma, seveda, mičken sem ga daun loudnil, vem da je to zelo grdo. Sem se pripravil, stuširal, sveže gate,... Jeba, po pol ure te strašne erotike, pa že pišem blog. Na zadnje me je tako razrajcal slovenski film Patriot, imel je 427 gledalcev v kinu. To ni film za nas z rahlimi živci. Ravno je fantiček v filmu odprl igralnico, opsa, mogoče pa bo kaj ! No zdaj vzdihuje, ona namreč. Tra la la, bi rekel moj Gorazd. Tatjana pove, kakšen človek moraš biti, da ti je tak film všeč? Mislim, da dodaten komentar ni potreben. 

Zdaj se sprašujete zakaj sploh gledam ? Zato, ker nisem povprečni slovencelj, ki šinfa in kometira stvari, ki jih ne pozna ali, bog ne daj, ne razume. Zato pogledam vse te zmazke in gospodinjske porno filme. Priznam, knjige res nisem prebral, sem jo pa podaril, zaprto hvala bogu. Ne vem kam gre ta svet, a v naših časih, bi se nam ljudje s takim spolnim življenjem smilil, zelo.

Ko smo že pri filmih. Letošnji Oskarji so, po moje, čisti brc v temo glede nagrajenega filma. Ta Birdman je res čist mim. 

Filma Theory of Everything in Imitation Game sta deleč pred vsem, tudi Budapest Hotel je odličen. Proti Ptičarju je celo Ostrostrelec dober. Članom te Akademije se je dokončno skisal. Nagrade za igralce so pa šle v prave roke. Mali iz Theory of Everythinge je odličen!



Pa da ne bo zapis brez vsakega recepta. Veste kaj je Americano? Poglejte film Turist, Angelinca in Đoni. 

Za pijačo zmešaš campari, vermut in malo sode. Pa led seveda. Super!

Zobi, davki in sneg

Spet sem se peljal, upam da zadnjič, po plombico na Hrvaško. Malo čez mejo, v Vinici, so lušne punce, ki za ugodno ceno popravljajo zobeke, pa še fajn jih je pogledat, seveda, če te Tatjana ne vidi. Pa nisem kot iz Šifrerjeve popevke: 'Zaljubil sem se v svojo zobozdravnico'. Poleg tega, da so lušne, obvladajo svoj poklic, so točne in hitre, ne pa da čakaš pol leta, da se te kdo usmili, pa še injekcijo dobiš, da ne buba nas mačotov.  

Med vožnjo tja sem prišel na genialno idejo za polnenje naše izropane državne blagajne. Baje si celotna SV Slovenija hodi popravljat zobe na Hrvaško. 

Tja grede naj ti predstavnik FURS-a slikne gobček s polaroidom, saj imajo zdaj vse te bivše carinike, in sliko ti vpnejo v pasoš. Ob povratku pa na meji narediš: Aaaaa, ponudiš polaroidno slikco,  FURS-ovec pa preveri kaj je novega u gobčku. Plomba 10 EUR, mostiček 20, keramični 30 EUR in kompletna proteza 100 EUR. Tega se nihče še ni spomil, denar pa dobesedno odteka! To je biznis, ne pa prisluškovanje, teh istih FURS-ovcev, pri vratih kdo pr stari mami sesa doma ali, bog ne daj, šipe pomiva. To je moj skromni prispevek k boju s krizo.

Gremo zdaj malo na sneg. V sredo so se začele napovedi snežne havarije v Sloveniji in to v februarju! Zima in sneg, neverjetna kombinacija, očitno je globalno segrevanje  resnica! 

Huje kot takrat, ko so z Bihača vzleteli avijoni nad Ljubljano. Ostanite doma, imejte zaloge hrane, šole smo zaprli, javne ustanove tudi (če ne bi javili na TV, tak ne bi vedli, da ne delajo), moj priljubljeni DARS je ustavil ves tovorni promet,     s tem so nehale delat nekatere tovarne, skratka življenje se je ustavilo. Vsi smo bulili v TV in sprosti spremljali situacijo. 

Nakar je tale naš Bogec, ki se očitno norca dela iz Slovenije, dobesedno prdnil sneg nad to državico. In kaj zdaj? Na 24kur mi je moja najljubša vremenarka Anica Morel razložila, da je anticiklon premaknil ciklon južno od nas. Zanimivo, anticiklon ne gleda naših poročil! Na ARSO pa je Brane povedal, da je potrebno napovedi gledati celostno. Kaj naj to pove, ne vem, a od sedaj bom sneg v času zime celostno pričakoval.

Kako je bilo včasih pozimi, pred globalnim segrevanjem, je slika iz decembra 2012, nič snega in nobene panike.