Zakaj so mlajše bolj'š ali vsak pošten ded'c rabi mlajšo ljubico

V moji najljubši gostilni smo, ob 'aperol šricih', razpravljali o tem zakaj si moški izberejo ljubice, in to mlajše. Začelo se je zaradi znanca, ki ima ljubico, a ni najmlajša, lepa še manj, ampak dobro opravi storitev, ki po ameriških zakonih ni sex (glej izjavo strašnega Billyja, ko se je zabaval z Moniko, pa ni vlaženje cigar...)
 

Ker sem, na podlagi lastnih izkušenj, ugotavljal, da mlajše ljubice pravzaprav niso neka strašna potreba, ženska je ženska, sem jih 'ornk' slišal  s strani dveh dam v najboljših letih, ena od njih je bila moja Tatjana, druga pa ena od šefic mojega najljubšega lokala.

 

Ženske v najboljših letih ti sicer dajo zavetje, kuhajo, uredijo topel dom, poznajo  vse tvoje potrebe, itd., ampak v bitki z mlajšo ljubico, ki praviloma ne nudi oz. ne zna ničesar od naštetega, prva vedno izgubi. Zakaj? Preprosto, razliko med zrelo žensko in mlado ljubico ponazori primerjava med starim in novim šotorom.

 

Greš s starim šotorom na Mont Everest, šotor je mali a udoben, da ti zavetje, reši življenje, a ko s takim starim šotorom s predprostorom ali brez njega prideš v kamp v Ankaranu, ali, bog ne daj, v Koversado, kakav si ti luzer. Posmeh zagotovljen. Pravi frajerji je tisti, ki ima nov, modern šotor, napete stranice so kot napeta bedrca, novi šotorčič pa čeprav brez spalnice in predprostora, pa kdo sploh gleda kaj je not, vsebina ni važna, vsi, ki se spoznajo na kampiranje  že vedo kaj govorim.. Pa sta me! Seveda jima nisem povedal izkušnje ene od mojih prijateljic, ki ji je druga rekla: "Zdaj si pa že tak zgubana, da s morš najti takega, ki slabše vidi."

 

Da je kriza udarila tudi na področje ljubic pa priča naslednja zgodba našega znanca iz Celja. V času debelih krav si je omislil kar dve in sicer, da si zagotovi, da ima ena vedno čas! No, pol pa je prodaja padla, in se je ene moral odkrižati. Da hudič vedno na isti kup serje pa kaže to, da si je po tem odpuščena našla novega ljubimca. Moj prijatelj je bil zgrožen: "a veš, da si je našla starejšega od mene?" Pa ga vprašam koliko je potem uni star, in reče: "en let več kot jaz!" Tudi nekaj špricarjev ga  ni spravilo v boljšo voljo... 

Torej, kaj ostane nam, ostarelim herojem? Ljubica, tam ene 30+, upanje, da bančni račun ne uplahne in da nas Cerar potegne iz recesije. No pa seveda, da stari šotor ne zve, da hodiš na morje z novim modelom. Saj veste kakšne so idealne mere za moškega? 80-120-40. 80 let, 120 milijonov na banki in 40 vročine.

Hotel sem reči, da ženske niso nič boljše ampak zdaj vidim, da so žrtve. Česa? Zdaj so v modi in na ponudbo (brez sramu) fantki z bicepsi, tricepsi, štiricepsi in radiatorčki. Tatjana po navadi ob tem pove še, da imajo trebušne mišice take, da lahko na njih kumarce ribaš.. Notranja lepota, kot jo premoremo starejši mladinci s trebuščki, podbradkom in plešo jih ne pritegne več. Prav jim je, pol se pa naj pogovarjajo in razpravljajo z radiatorjem, in prideš do istega zaključka, tak pogovor je prav tako kot pogovor z novim šotorom, zelo kratek.



Danes ne bom o hrani. Zime ni, tako da punč odpade do nadaljnega. Bom pa napisal pravi recept  za Aperol sprtiz. Takole, pol deci aperola, deci pjenušavca, pol deci radenske, dva leda, rezina pomaranče..več pa ni!

Problem v Sloveniji je, da ga težko dobiš, te zabodeno pogledajo: Aperol kaj?. No še slabše je bilo, ko me je Tatjana poslala v Duplek v trgovino Jager po aperol in tufu. Ona še vedno misli, da je Duplek predmestje NY ali vsaj Dunaja. No kakor koli, ko sem vprašal za zadevi sem dobil kratek in jedrnat odgovor: Ke? 



 

 

 

 

Prokleti dež !

Ne neha pa ne neha. Sva šla na Dunaj, na najin običajni božični ogled Dunaja, na punč, pa seveda mičken mi je pobegnila v trgovine. Jaz sem med tem pridno sedel na sestanku. A cel čas dež, rosenje, pa še piha tam, posebej okoli Štefanove cerkve. Kot vedno sva prižgala svečko v Štefanu, a za dež ni pomagalo.

Na Krčevini in v Celju pa nič bolje, skozi dežuje, pa da ti pamet stane. V mojem naj ljubšem lokalu v Celju so dali na menu punč po receptu, ki sem ga prinesel z Dunaja in ga poimenovali po našem viteškem redu, St. Georg's Punch, lepo.

Naredili so tudi šalčke po vzoru z Dunaja in jih lahko kupiš, ko spiješ. Ne vem zakaj je tako težko to urediti na stojnicah po slovenskih mestih? Ni lepšega kot dobiti vroč 'kuhanček' v plastičnem kozarčku in pol: uh, ah, puh in peče v prste. Drugače pa so letos lepo uredili Celje. Za Silvestra pa še Modrijani! To pa bo gužva, seveda mi je moja Tatjana povedala, da je zame ferboten, letos biti v Celju, ker se preveč razživim pri Ti si moja rožica. 

 

O Vladi in politiki bom raje tiho. Bo pa zanimivo videti novega ministra Počivalška kako se bo znašel v tej mlaki. Ga poznam, odločen, zaj..., zahteven do svojih. Da vidimo kdo bo zmagal, on ali birokrati, srčno upam, da on, sam ima male šanse.

 

Zadaj pa na pozitivni del. V takem vremenu lahko samo kuhaš in ...., No tokrat smo kuhali, polnjena buča.

 

Hokaido bučo izdolbeš in očistiš semen. Meso od buče narežeš, na olivnem olju prepražiš čebulo, čili (en), kose buče, por in en paradižnik. Izdolbeno bučo namažeš z olivnim oljem in potreseš z začimbami, v najinem primeru mešanico provansalskih. Bučo napolniš z popraženo vsebino in pečeš pol ure na 200 stopinj. To je to, zraven pa ljubljanski radič s senfovim prelivom  (žlica vegete, česen, senf, olje in kis).

 

Dober tek. 

 

 

Ni narava kriva, krivi smo sami in kadrovska politika

To je povedal eden od županov zadnjič na TV, ko so ponovno razpravljali o poplavah. Vedno bolj se kaže, da je tale naša državica pri tem kar veliko kriva. Se spomnim že leta 1995, ko sem še delal na Upravi za zaščito in reševanje se je takratni direktor Bojan jezil zaradi neočiščenih vodotokov. Takrat sem vodil preventivo tam. Z ministrstvom za okolje in prostor je bilo težko, ne z ministrom Gantarjem, ta je res zastopil kaj pomeni okolje, ampak z birokratki. Vsak je imel svoj vrtiček.

 

No, po Gantarju so prihajali tja vedno večji škisi, a tale nova ministrica je s svojim sloganom "'november je", prav posrečena. Teta je sicer odločna, a očitno ima okoli sebe nekaj zanimivih svetovalcev. Sicer se morajo še 'ekipirati', kot je dejala. Zanimivo, a jih še ni že dosti tam? Mogoče niso prave barve, na takem ministrstvu pa barve res niso pomembne, znanje pa ja in  to ne iz slovenskega Kumrovca na Kardeljevi ploščadi, bo potrebno mičken več. 

 

To glede pravih kadrov me spominja na eno zgodbico iz Sovjetske zveze. Ugotovili so, da kljub najpravičnejšem sistemu na svetu, imajo tovariši še vedno "tiste" biološke potrebe. Pa so odprli bordel. Po mesecu dni, ob zelo skromnem obisku, je bil partijski sekretar bordela klican na zaslišanje na CK. V obrambo je povedal: "Zadeva je res čudna, saj smo imeli stroge kriterije pri izbiri osebja, vse tovarišice so že vsaj 30 let v Partiji!"

 

 

 

Vse se začne in konča pri denarju. Ko sem, v enem trenutku slabosti, kandidiral za direktorja Uprave za zaščito, sem na pogovoru z takratno ministrico Jelico Ljubišić, predlagal ustanovitev sklada za nesreče, na podobni osnovi kot že obstaja požarni sklad. Tega smo se spomnili davnega leta 1993, ko smo na podlagi izkušenj iz sosednjih držav pisali nov Zakon o požaru. V sklad se zbira 6 % vseh zavarovalnih premij iz požarnega zavarovanja, namenjen pa je opremi za gasilce. Naj začnejo pobirati procente iz zavarovanj za poplave, potrese, plazove in namenijo sredstva za ukrepanje. To bo win-win situacija za državo in Zavarovalnice. Seveda me ni poslušala, pa še prave barve nisem bil. Danes se ji na tem mestu zahvaljujem, bi se zajebal.

 

V čast Sovjetske zveze vam podarjam recept za Komsomolski kolač:

 

Zmešaš 125 g moke z žlico pecilega praška, na olivnem olju pa prepražiš dva pora in eno čebulo.

V skledi zmešaša 3 cela jajca, eno kislo smetano, sol, poper in 200 g naribanega sira (kar ti paše). V to dodaš popražen por s čebulo in vse skupaj zmešaš z moko s pecilnim praškom.

 

Vržeš v pekač, posuješ s parmezanom in pečeš na 180 st 40 minut. Njama. Pa zraven kozarec mladega vina, ker je bil ravno Martin.

 

 

 

 

V Benetke samo naravnost

In sva šla (..kot poje Magnifico), jaz, izkušen Benečan, ker pa sem bil tam že ene pet-krat, sem seveda tudi vozil. Nastavil sem sicer uno tečno babo na Garminu, a kaj ona ve! No, ko sva zavila iz avtocete za smer Benetke, me je ta zmešena baba trikrat hotela dol poslati s čudovite ravne ceste, ki vodi v Benetke, jaz pa ne in ne, ker jaz vem bolje! Tatjana me opozarjala naj zavijem dol, a kaj ona ve! No pa sva končala na avtocesti za Padovo, ti drekec. Tako sva si lahko ogledala še industrijsko cono in kamp na južni strani, kar je tudi nekaj!

 

Pol sem ubogal obe babi in sva pripela v Benetke. Krasen dan, sonce, turistov ne preveč, tako da sva si lahko komot ogledala doževo palačo in se vzpela na stolp na Markovem trgu. Benetke so zame nekaj posebnega, del družine  je živel tukaj, teta Mimi, strica Milovan in Stane, zdaj pa so tam teta Iva, bratranec in sestrična. Smo hodili tja pogosto, od njih sem pobral kar nekaj zanimivih receptov (artičoki, rižota s prossekom, rižota z vinom, malancani, ...). Kadar je stric Stane privihral v Maribor, je imel v prtljažniku svojega, za tiste čase in za nas, velikanskega avtomobila, vedno vse sestavine za rižote, naše mame je iz kuhne nagnal in kuhal sam. Odlično !

 

Ko sem bil kot otrok na operaciji srca v Ljubljani, je prišel ta stric na obisk. Že pri vhodu se je zadrl: 'dr. Ferianis !!', pa so vse sestre letele skupaj, mu kazale moje izvide, on pa je kimal. Prinesel mi je policijski avto na baterije, ki je po hodniku bolnišnice vozil in zavijal s sireno. Res pa je, da je bil zobozdravnik. Velik šovmen!

 

Gremo nazaj v Benetke, je nekaj stvar, ki jih je potrebno videti.

 

Doževa palača in zapori čez most vzdihljajev sigurno. Tele Doži  (Dux) so bili kerlci, v bistvu so bili kot naših nekaj zadnjih predsednikov Vlad, samo predstavniki ljudstva, fugure, oblast in odločanje pa so imeli v rokah bogati aristokrati. Dožev je bilo točno 120, vsi, razen enega (Enrico Dandolo), so pokopani v Benetkah, ta edini pa v Istanbulu v Agiji Sofiji, kjer je ukradel znane štiri konje, ki so krasili hipodrom v Konstantinopulu. 

 

Pa tržnice, pri Rialtu, z ribami, Rialo seveda, pa Ghetto, kjer so naselili Žide, ki so prišli iz Španije. Edini del Benetk, kjer vidiš objekte s šestimi nadtropji. V bistvu je otoček sredi Benetk, Židje so lahko živeli tam, samo zvečer so se vrata zaprla in vsi so morali biti v Ghettu. Beseda naj bi pomenila smeti v beneškem jeziku. Otok so v resnici uporabljali za to do naselitve Židov.

 

Poleg tega, pa se vedno sprehodim mimo Harry's bara (od Markovega trga par sto metrov ob vodi), kjer so se zbirali znani pijančki med vojnama. Je pa to kraj od koder sta doma pijača Bellini in način priprave surovega mesa Carpaccio. Ta dva strica, Bellini in  Carpaccio sta drugače bila slikarja, ki sta posodila le ime.

 

Zvečer pa nazaj v Gradež, ki ga imava za postojanko. Lep kraj, ob morju, odlične restavracije, še boljši Aperol Spritz in normalne cene. Ne bom preveč hvalil, da bo ostal tak, ne pa da skoz pozdravljam ljudi kot v Istri, kjer me poskušajo 'nategnit' v vsaki gostilni.

 

Na večerji sta se nama pridružila Patricia in bratranec Mario. Kaj konzumiramo radi tam ?

 

Sarde marinate in Spagettini Aglio e olio, zraven pa furlanski Tokaj. O tem smo pisali že v bogu Ko rabiš mir, dopust in malo zgodovine (http://nejc-cimpersek.blogspot.com/2014_04_01_archive.html).

 

Recepta takrat nismo izdali, zdaj pa naj bo, ker smo ga tudi preizkusili. To je bila tipična hrana ljudi v beneški laguni.

 

Sarde marinate: sveže sardele očistiš, odrežeš glave, posušiš in jih malo pomokaš. popečeš jih na olju. Čebulo narežeš na rezine in jih popečeš na olju samo toliko, da posteklenijo, dodaš cel poper, sol, dva do tri stroka česna. V posodo zlagaš plast sardel, na njih daš rezine limone, lovor, olivno olje in bel balzamični kis. Nato spet sardele in ponavljaš vajo, dokler ne zmanjka. Zelo dobro je, če zadevo pustiš v hladilniku dva dni, po tem pa dober tek.

 

Spagettini Aglio e olio: skuhaš špagetine (tisti do 3 mm), na rahlem ognju olivnem olju dodaj stroke česna, vsaj 6 minut, da olivno olje začne delati mehurčke. Dodaš rdeč in črn poper, čili, sol. V tem zmešaš špagetine, predno ponudiš, dodaj parmezan. Njama, a malo mora pečt !  

 

 

Kad žena čuti, nemoj da je prekidaš...

...je povedal kolega Tomo v najljubšem lokalu v Celju. In evo ti ga na, naša Alenčica (a novinarčki tega pregovora v naslovu ne poznajo ?!), spet razlaga o strašni zaroti, ne bo povedala vsega, bo pa mogoče nekoč knjiga. Ta skrivnost o propadlem komisarskem mestu bo izšla skupaj z podatki o umoru Kennedyja in vesoljci iz Roswella. Da je z njo kaj narobe? Neeee, zarota! Druga teta je s sproščenostjo, znanjem jezika, nasmehom in s samo enim mesecem politike (verjetno je to prednost) zmogla. To veliko pove o tem kakšne so norme za postati PV v Butalah.

Gledam novičke na naših medijih, spet poplave, spet je vse odneslo, a da bi država kaj povedala na to? Ne. Po poplavah pred par leti se ni zgodilo nič, po žledu tudi ne, pa za koga imamo vse te strašne agencije, službe in inšpekcije? Za nas očitno ne. Poslušam pogovor dveh stručkotov, eden iz Ljubljane, drugi iz občine pri Ljubljani, ki ne dovoli zadrževalnikov že 44 let. Tipično Butalsko, sam da sosedu krava crkne. Pri teh rečeh se počasi ta naša slo verzija demokracije neha, imaš prostorski načrt in ga izvedeš, civilne iniciative pa naj se ukvarjajo s čim drugim. Varnost ljudi in premoženja je na prvem mestu, ne pa vsak lolek, ki mu kaj ne paše, pa še vsi se na vse spoznajo.

Stric Miro se raje sprehaja po Bruslju in spet lažemo kako se bomo držali vseh dogovorov, s figico v žepu, seveda. Doma se je spet zbudil škrat Štrukeljc in povedal, da šparali pa ne bomo, pa če vsi crknemo.

 

Jeba, bi rekel moj prijatelj Slapko. Pred ene sedmimi leti sva na Dunaju razmišljala o stranki, ki bi prevzela oblast, no čez eno leto bova imela spet šanso, Marko pa bo tokrat lahko član.

Zdaj pa za boljšo volje še nekaj o kuhanju. Tale zvarek mi je Tatjana naredila doma, jaz sem seveda naredil knedle, pripravil na mizo in pospravil v pomivalca. Evo:

Kruhovi knedli:
Najprej iz starega kruha narediš kruhove knedle, to verjetno vsak zna: kruh na kocke, mal mleka čez, da se zmehča, žlica Vegete, na olju popražiš čebulo, nekaj zelenih začimb, vse skupaj zmešaš, po potrebi dodaš drobtine in izdelaš kroglice, kar imaš preveč, zmrzni.

Omaka:
V voku prepražiš po dolgem narezano mlado čebulo, dodaš mešanico gobic (ki jih je nabrala Tatjana), domača buča Hokaido, čili, zaliješ z malo vina, sol, poper, dušiš, na koncu dodaš polnomastni grški jogurt (Lidl, Erdinanous Creamy natural yogurt).

Zraven solata: rdeče zelje (način Rudolf) in repincl z jajčkom.
 
Dober tek, ni kaj, jesen je tu.

 

Večerja s Hillary in Billom

Ja seveda je bila, samo poleg nas treh je bilo še ene 120 drugih. Brdo pri Kranju, ob obisku strašnega Billija v Ljubljani. Takrat, ko je nastala tista famozna slika, ko Drnovšek drži marelo za Milana. Milan je že takrat znal manipulirati.

S plemenitim Zmagom sva sedela nekje v eni tretji loži, Bilija bi videla le z rešpetlinom. Bilo je seveda gala, lepo, takrat se mi je ful fajn zdelo. Pred tem sem imel zanimiv klepet z gospo Madeline Olbright, takratno državno sekretarko ZDA, o Češki. Ona Čehinja, jaz pa ene četrt Čeha, (babica Afra, ta ki me je navdušila za kuhanje).

 

Ob tem obisku je seveda Hillary obiskala Inštitut za rehabilitacijo, takrat na čelu s Francem Hočevarjem. Pomenila se je z žrtvami min, jaz sem pa imel to čast, da sem ji povedal malo o problemu min v Bosni.

 

Ker sem hotel biti prepričljiv, sva z namestinkom Goranom, prišla do genialne ideje kako ji bom pokazal pravo paštetko (prazno, seveda). Ja, unim smrtno nevarnim fantom od tajne službe se je seveda hotelo zmešati (mimo grede, na tla nalimajo križec, kje smeš stat !). Po Inštitutu so se sprehajali strokovnjaki za eksplozive s psmi, a kako ti kakšen stik od prej prou pride. Pride mimo en od teh fantov mim in pove: 'This guys are ok, I know them', pa je mina ostala na mizi.

 

 

Od tege srečanja s Hillary sem si, poleg tega, da je bila dobro pripravljena na temo (drugi svetovalci kot od Alenčice), najbolj zapomnil njen pogled, ubijalski, si kar predstavljam bogega Bilija, ko ji je moral razlagati za Moniko. Potem sem nekje prebral, da je vanj vrgla pepelnik, uradno pa se je ruknu v štok vrat. Sem jo srečal še enkrat, v Senatu ZDA, lobirali smo za d'nar in ga tudi dobili.

 

Pa še jedilnik z Brda:

Zelenjavna terina
Dimljena brdska postrv s hrenom             Sivi pinot barique, 1996, Kristančič Movia

Dvojno močna juha s šinačnimi kroglicami

Telečja ribica s suhimi slivami
Goveji zrezek z jurčki                             Kraški teran, 1997, Lisjak
Izbrana priloga 
Sestavljena solata      

Prekmurska gibanica                               Laški rizling - suhi jagodni izbor, 1994, Vinag

Kava s pralinejem
 

 

'Vi nid brejns' ali Alenčiča v Bruslju

Dolgo nisem imel kaj pisati, slovenska scena sploh ni več smešna, moje pisanje pa ni namenjeno tragedijam. To naj bi bil hudomušen blog, v tej krasni podalpski državici pa ni nič več nič takega, zadeve so smrtno resne.

 

Bile so lokalne volitve, najbolj so me razveselili moji eht Štajerci iz MB z izvolitvijo našega Francija v drugi krog! Tak se dela! Ne veš kateri je večji lolek, ali hoški Andrejček ali dupleški Franca. Mestu ni rešitve. V mojem novem bivališču na Ptuju se bomo borili v drugem krogu, biti samo Kurent ni več dovolj. V začasnem kraju bivanja, Celju, pa so z rezultati čakali, do ponedeljka zjutraj so namreč iskali butla, ki ni obkrožu Šrota. 

 

 

 

In potem so se Krajncem (in meni) vremena zjasnila! Zaslišanje Alenčice v naši novi prestolnici Bruslju! Spet je hec in spet imam ideje, blog ostaja hudomušen! Kaj takega ne vidiš vsak dan, prvič sem gledal SLO TV 3! Celo bolje kot 24kur, res. Teta Alenčica je mislila, da je na zaslišanju pred našimi demokratično izvoljenimi poslančkoti, ki tako ali tako ne vedo za kaj gre. Tudi mediji tam nimajo navodil, kar je zelo grdo, in se lotijo najbolj sposobne kandidatke za vodjo kuhinje! Fej in fuj! Moja mama se pri 82-ih bolje pripravi za pogovor z dohtarjem, ker jo bolijo noge. Vsi so se držali za glave, tudi Alenčica. Kot je napisal en nepravilno informiran in škodoželjni novinar v Financah: 'Njen zagovor je kot njen magisterij', jaz bi dodaj: Sama jajca! Včeraj ni bilo lepo biti Slovenec v Brx.

 

A tele naši, no, moji res niso več, politiki res ne vedo, da je včasih pa le fajn kaj znat. Plozanje slovenskega kumrovca v njihove glave, da so najboljši, magisteriji vsakemu, ki pride mimo Kardeljeve, ne bo dovolj. Biti politik je poklic, kot frizer, avtomehanik, zdravnik, ... ne pa hobi za popoldan. Pol se ti zgodjo, zdaj že tri stranke, narejene samo za volitve. Pridejo, vidijo, zajebejo in zginejo. Nova imena? Ne me jebat, vsi so se že slinili na listah LDS, ZARES, ZAHEC, SDS, SLS, SD,...

 

Boljš, da neham za danes. No, pa še malo veselja na koncu. Čas kostanjev je. O težavah prodaje kostanjev in mošta smo pisali lani ob tem času v blogu Mošt & kostanj in flanela ( http://nejc-cimpersek.blogspot.com/2013/10/most-kostanji-in-flanela.html). Prejšnji teden mi je prijatelj odvetnik povedal nadaljevanje zgodbe. Do njega je v pisarno prišel človek, ki želi imeti kiosk za peko kostanja v Mariboru in mu je prinesel pok 8 cm debel formularjev A4, ki jih naj izpolni za vlogo za dovoljenje. On preprosto ne zna.

 

Hvala bogu imam mojo Tatjano, ki je, po gobah, našla nov hobi, kostanje. Zgine v hosto in nabira kostanje. Ta ženska bo uničila vso floro in fauno na Krčevini. Pol mi jih pa, prijazno, speče in ponudi zraven mošt. Nima dovoljenja, tak da računam na kako odločbo inšpektorata v kratkem, lahko ji celo licenco za odvetnika poberejo, nikol ne veš. 'Vi dont nid inspekšn, vi nid tajm', bi rekla Alenčiča...

 

 

 

 

 

 

 

  

Tih deževen dan...

Spet ščije, pa saj to ne more biti res! Sobota je, vreme novembrsko, sonce je sijalo ene 13 minut, vse ostalo dež. Slovenija plava, odplaknjene ceste, mostovi, zemeljski plazovi... Ljudje so obupani, hvala bogu imamo gasilce, ti ljudje, v večini prostovoljci, kažejo kako se dela tudi v državi, kjer je vse narobe. Sreča je, da tele Vlade še ni, tako, da se visoki državni uradniki ne upajo slikat na TV in razlagat kaj so vse storili, ne vedo kdo bo ostal. Prejšnji teden gledal nek pogovor na 24kur o poplavah, toliko sprenevedanja dveh birokratov o tem, kako nimajo denarja in da se nič ne da, pa še ne. Da bi kdo kdaj pokazal 'kohones' in odstopil, to pa ne!

 

Čas je, da si ljudje izračunajo koliko plačujejo za urejanje prostora, vodotoke, ceste,... Čas je, da začnejo denar od države zahtevati nazaj, bo trajalo, a to se bo za državo končalo kot izbrisani. 

Kaj počneš na tak dan? Kot je rekel eden mojih kolegov, lahko počneš samo dve stvari in danes se mi ne da igrat kart. Tatjana, na primer, gre v hosto in najde mamo vseh lisičk.




No v mojih letih lahko počneš še eno stvar, je čas da kaj skuhaš, npr. 'tortilja kar tako' zraven pa piješ  'Krčevinopolitan' (en del limone, en del bezgovega sirupa, dva dela vodke, en del ribezovega soka,melisa, meta, led...močno prešejkaš..dodaš prosseco)

Res, da se mi je skoraj ponesrečilo, ker je bil na 24kur intervju s našo, se opravičujem evropsko, Alenčico, pa se mi je zelo smejalo. Seveda me je zelo sram in se nepopisno kesam!



Dajmo raje recept: tortiljo nagradiš s kislo smetano, na polovico naložiš zelenjavo, ki ti je všeč (pri naju: Jalapenjos in avokado), na drugi pol pa dimljeni losos (lahko tudi postrv). Zadevo zviješ in popečeš na ojčnem olju na protfanu.




Narežeše na kolutke, dodaš omakico po želji (midva:  avokado, hren in kisla smetana, poporaš, posoliš in mičken limone), pa dober tek!

 

 

Švejk, grupa TNT in ljubezen na šest oči

Zadnje čase se nekateri sprašujejo od kod moje politično prepričanje in vir ostalih pisanj, ki jih objavljam. Zadeva je zelo enostavna in transparentna. 

Politično prepričanje in odnos do slovenske politike izhaja iz dveh pomembnih antalogijskih zgodovinskih del. 

Prva je Švejk (Jaroslav Hašek, 1923), druga pa strip Alan Ford (Magnus & Max Bunker, 1969). Ta literatura je v popolnosti povzela delovanje države, ki se ji danes reče Slovenija in sta, v duhu pozitivnega futurizma, napovedali nastanek te uspešne države na sončni strani Alp. Torej bralec tega bloga, če ne razumeš sporočila teh dveh temeljnih del, se TAKOJ odjavi s tega bloga. Priporočam humoristične oddaje tipa TV Dnevnik, 24kur in Studio ob sedemnajstih, ki so na tvojem nivoju dojemanja heca.

Za del, kjer opisujem odnos do nežnejšega spola, pa moje pisanje temelji na knjigi Ljubezen na šest oči - tajno poročilo o sexu (Jan Hagel, 1968), ter na izkušnjah z nekaterimi dekleti, ki se jim zahvaljujem in katerih očetje in fantje bolje, da o tem ne vedo.

Za kuhanje me je navdušila babica Afra, z recepti in kuhanjem mi svetuje moja Tatjana, ki je v bistvu prevzela vodilno vlogo. Res pa je, da brez mojega pripravljanja mize in zlaganja posode v pomivalni stroj, te recepti ne bi bili kar so. Pri tem nama pomagata tudi blagovni znamki Pullus in Zlati grič.

Evo, to je to, kdor to ne razume pa, .... mu ne morem pomagati.

OPOZORILO ZA BRALCA: V kolikor boste moje pisanje jemali resno in se ob njem zamislili ali, Bog ne daj, nasmejali, vas opozarjam, da boste mogoče ožigosani za osebnostno neprimerne osebe! Big brother budno pazi na vas in vsak hehet v smislu odobravanja vam lahko močno škodi.

Vojna bo ?

Začelo me je mal skrbeti, zato to pisanje ne bo ravno smešno. Tale zadeva v Ukrajini, pa Islamska država Iraka in Levanta v Siriji in Iraku, zadeve se spreminjajo iz slabega na slabše. Naš veliki prijatelj Putin je zdaj zagrozil še enemu našemu prijatelju Nazarbajevu, ki bi želel Kazahstan malo oddaljil od Rusije. Dandanes stricu Vladimirju ni dobro groziti. Ima moč, vojsko in nobenega strahu pred nikomer.

 

Berem poročila različnih agencij, v Ukrajino naj bi poslal tankovsko divizijo, a nobenega dokaza nikjer. Kako lahko skriješ divizijo, če je seveda res tam? To so 3 do 4 brigade, a imajo Rusi nevidne (STEALTH) tanke in vojake? Pa to se ja vidi!  Pa še Ovseki so tam, res ne vem, kako jih nihče ne vidi, možno pa je, da sem butast.

 

 

 

 

 

Islamisti pravijo, da se kmalu pojavijo v Evropi, glede na to koliko borcev je tam iz teh koncev, so že tu. Po zemljevidu sodeč, računajo na nas.

 

Politiki velikih držav pa anemični, Obama se ne upa, konec koncev zakaj bi si, Evropa bo počasi morala začeti zase skrbeti. Tale EU ima sicer novo zunanjo ministrico, mlajšo, simpatično, samo notranji spori izvodenijo vsako konkretno ukrepanje. Ko smo vabili Ukrajino v Evropo, smo bili polni obljub, sedaj pa rep med noge. Ampak za vsako vojno sta potrebna dva.

 

Kaj pa naša oblast? od 13. julija sestavlja neko strašno koalicijo, sami s seboj se ukvarjajo. Mladika niha med prilizovanjem Rusiji in navodili EU, kot običajno. Nobenega svojega mnenja, drugače pa polni besed o človekovih pravicah. A Ukrajina, Sirija, Irak so daleč, a ne?

 

Ko so nas povabili v Berlin skupaj z ostalimi državami Balkana, smo sedeli nasproti EU, Avstriji, Nemčiji in Franciji, z brati Hrvati, kot člani EU, na oslovski klopi skupaj z ostalimi trablmejkerji. Če bi Avstrija dobila tako vabilo, bi celotna Vlada šla rakom žvižgat, mi pa ko šolarčki, no saj je danes prvi šolski dan, samo še rumeno rutico bi nam morali dat okoli vratu. Pa še fajn se je nekaterim zdelo!

 

Na kratko, žalosten sem, skrbi me pa tudi, ne zame, za naše otroke pa res.

Dopust, krasno vreme in gobice

Ste mislil, da me ni več? Ne, sem še tu, poln nove energije po dopustu, samo časa ni bilo. Pa dajmo po vrsti.

 

Bila sva na morju, Tri Porte, Vela Luka, Korčula. Moj prvi dopust na Hrvaškem po letu 1997. Odlična družba, potapljanje, veslanje, tarok, pa mal preveč smo pili, zato očiščenje  kasneje na Krčevini. Vreme? Ja, kar kar, razen prvi in zadnji dan, ko se je res utrgal oblak! Po posvetu s prijateljema, smo si kupili kajak (Travarica I) in osvajali sosednje obale in bližnje otočke, super!

 

Moja Tatjana je dokončno osvojila potapljanje, od kar ima nož, če se slučajno pojavi kak pešekan (morski pes), je ne dobim več iz vode. Lovila sva tudi morske liste, vsi so ušli.... Papali smo ribe na gradele, pili travarico. Za vsak slučaj sva s seboj pritovorila 10 litrčkov Konjičana za špricerčke, mnogo bolje kot njihova bela vina.

 

Lokacija božanska, nobene gostilne, trgovine, najbližja civilizacija 10 km stran, ni bilo televizije, kaj češ več! Primerno za nas, starejše pionirčke.

 

No, pol pa na vikend pri Ptuju. Vreme katastrofa. Zvečer sem uspel zunaj sedeti na čudoviti sedežni, ki jo je naš Maži krasno prelakiral, le tri večere. Celo kurili smo zvečer, v hiši, seveda! Dobra stvar je bila obisk vseh treh najinih deklet na lokaciji in enega strašnega kužeka. Ta je imela pasja nebesa, skozi zunaj, lovljenje mačk, kakšen priboljšek z žara...! Pa tudi igranje tenisa in kolesarjenje po dravski dolini sta naju poživili.

 

Ima pa to vreme tudi pozitivne strani. Tatjana je postala terminator za gobe. Gre v gozd zjutraj ali zvečer, vedno nabere košaro! Enkrat sem se pridružil, ker tak nič ne najdem. A glej ga zlomka, na robu domače parcele, ko sem vstopil v gozd, skoraj pohodim dva jurčka! No ena boljših stvari so črne trobente, posušiš jih in imaš krasno začimbo, pa še ne moreš jih zamenjat z drugo gobico.

 

Recepti za gobe sledijo, če so vse prave, ki mi jih pripravlja Tatjana, če ne, pa srečno! No če ostanem živ, moram več pisati, me je prijatelj Gorazd včeraj opomnil: 'Kdaj bo kaj novega?'

Čas kislih kumaric se očitno pozna tudi na političnem prizorišču, zaenkrat imamo samo kis, na kumarice bo potrebno še počakati, takrat pa kaj več.

Likal sem...bučkini rezanci & stankica

Likal sem, sicer pa kaj naj pravi mačo počne, če je dama v službi? Gleda fuzbal?,..to je za softiće (v žargonu 'pičkice'). Med tem, ko likaš, pripravljaš hrano za svojo srčno damo, rezance iz bučk, pa solatka. Zraven pa pijača Stančica! (recepti sledijo spodaj).

 

No kot običajno sem si, za zabavo ob tem delu, prižgal 24kur. Uffff, kake novice, no, pa po vrsti... Najprej je bil krasen posnetek lepo zaobljene riti Alenčice Bratušek, ki ni, za njo laufajoči novinarki, znala odgovoriti kam za vraga so skrili g'nar za ljubljansko urgenco. 

Ampak to je bil samo začetek, znana gospa Vida Čadonič Kurić je razlagala kako so najdli v šolah in vrtcih neoznačeno sadje, groza! V tujem jeziku je pisalo banana, to pri nas ne velja, ker je lahko kumara, bučka ali celo, groza, vibrator od tr'šice! Pa za nekaj pomaranč ni pisalo katere kvalitete so, gledajo v sočne in zrele pomaranče, zraven pa ugotavljajo kaj bi bilo z njimi lahko narobe, po drugi strani pa po lokalih delajo kao "sveži đus" iz celih pomaranč in se niti ne sekirajo, če ti zraven sprešajo olupek, ki je šprican s strupi, da še pomislit ne smeš kak strupen je... sem vesel, da imam otroke izven tega sistematičnega zastrupljanja mladičev v šolah in da ne pijem svežega juice-ja! Ko slišiš zaskrblen glas in vidiš obraz ge. Kurić, te resno stisne pri srcu in se zamisliš...

Najbolj ljudska med kmečkimi strankami je volilcem ponujala seme konoplje! Super, sam naša, najpersepktivnejša in zmagovalna stranka SNC vam lahko ponudi že zvito ganđo! Zakaj bi se človek matral pa sadil, sejal, sušil,... Mimgrede, tale volilna kampanija pa nam res da mir, še na 24kur ne težijo cel čas. Meni ni treba na noben strankarski zbor, sem izvedel, da imamo doma v friđu seme konoplje-bio-za na solato, ampak kaj naj z njim, ni za pušenje.

Vmes se je pojavila tudi ena gdč. Nika Kunaver, ki jo je potrebno TAKOJ odtraniti iz 24kur, ni v blond, grozno! Novinarka si upa uporabljati barvo las, ki ni del politike 24kur!

No, pol je en odbitek iz MB 48 ur plaval po Dravi, ne vem zakaj, je pa povedal, da ne sme jest, ker pol nima kam srat, bravo. Tatjana pravi, da se lahko vserje v svojo plavalno obleko, mu vsaj ne bo hladno...

 
Pa še poštarji. V neki vukejobini (to je tam, kjer se volkovi parijo, rabijo namreč mir) poštarji dostavljajo pošto šele popoldan, po četri. Ljudje, ki dobivajo zelo pomembne listine v t.i. VJ so zelo ogorčeni, ker ne morejo urejati stvari isti dan in zvedeti kje in zakaj jih država jebe. Glavno je, da so vsi ob pol 8-ih pred Hoferjem in čakajo dostavo dnevne akcije. Predlagam, da naša vrla Pošta dostavi pošilke pred Hofer, vsi tam čakajoči bodo lahko kr na licu mesta prevzeli svoje prife, vsak, ki dvigne voziček, dobi tudi pošto!

Takole mimogrede, v našem malem kraju, je pošta delovala vsak dan, imamo jo namreč pred nosom, so se potem odločili, da bo pošta obratovala 3x na teden, v dneh ko ni bilo našega dragega poštarja, smo bili mi, krajani našega malega kraja, očitno tudi "drugorazredni" državljani, kot to danes jokajo krajani VJ, se pa ne spominim, da sem stal pred kamero in gledal kot ranjena srna, ker mi moj poštar ni izročil "hudo pomembnih listin".

Dnevne novice za vola ubit, res. Še dobro, da smo Butalci sami na planetu. Pustimo težave krajanov t.i. VJ, samotnega in posranega plavalca po Dravi, brezvezništva AB, drame pred Dobom, V.Č. Kurić in ganđo. Likajmo, kuhajmo in se imejmo radi! 



Priprava v Woku
 

Najprej rezanci iz bučk, kupiš si plastično napravico in si iz zelenjave narediš špagete, pripraviš jih kakor hočeš, z polivkom ali kar tako, odlično! Vsak, ki je poskusil do sedaj, je navdušen, probaj!

Napitek "Stankica" pa je nastal po naključju. Moja najboljša soseda je dobila novo Cockto Rosso na probo. Pa kaj naj z njo? Dodaš malo spumija, apperola in cockto, bomba! Samo ime je zaščiteno, trenutno na voljo le v Celju in to v gostilnici "Lažnivi priči".

P.S.: Jana Morelj je pa danes bila kar vzemirljiva, pa ne zato, kr sm bil sam doma. Jana tako naprej, pa ne se pustit blajhnt. Mimogrede vizažistkoti na 24kur so uspeli Roberta Rjavca na rdeč poštrihat! Še malo, pa bo blond!

Najkrajši zapis

Imel sem rojstni dan, tudi moja hči Nika.

Dve moji dami, Nika in Tatjana sta naredili čudovit vikend, sobota v Piranu pri Ivotu in nedelja v Žički kartuziji s kosilom pri nastarejši slovenski gostilni Gastuž.

Slike povedo vse, več pa ni, hvala obema. 

Dedeki na Dunaju

Ja, The Rolling Stones so dedeki, ampak kaki!

 

Mick pri 70ih skače okrog k sneta skira, no res je, da je 7 let nazaj (Dunaj 2007, Big Bang) cel koncert tekal po stadionu gor in dol dve in pol ure, tokrat je malo hodil malo tekal. A če ga primerjamo s statistiko znanega, najboljšega in nabolj butastega slovenskega nogometaša Cimerotiča, ki je povprečno na tekmo od 90ih minut tekel 15, predriblal vse in še sebe pred golom, je Mick prava bomba! Z Mikom v SLO reprezentanci bi bili danes v Braziliji.

 

 

 

 

 

 

Dedeki zažigajo, igrajo, malo se hecajo, tukaj mislim Keitha, ki govori, vleče čik in malo bolj počasi brenka, artritis. Jumping Jack Flash, I can get no satisfaciton, ... mravlinci po hrbtu, ko 60.000 ljudi skače in se dere zraven, noro !

 

 

 

 

 

Logistika na Dunaju pa odlična, prideš s podzemno in se z njo vrneš v mesto, ne več kot pol ure v eno smer, na stadionu dobiš špricer, lahko lulaš, več pa ni.

No ko smo že pri špricerju, ti prebrisani jodlerji ga polnijo v plastične 5 dcl flaške! Ne vem zakaj se Ptujska klet ne spomni tega s svojim ŠpriCarjem! Ko bog je kak EU predpis, ki prepoveduje mešanje vode z vinom in pol flaširanje ali pa ima Zavezništvo Alenčice Bratušek (to so te loleki v tej pa-pa vladi) kak dodatni davek na špricar. 

 

 

 

Seveda se človek vpraša zakaj tele dedeki ne pridejo v Slovenijo? Dva razloga: Prvi je, da na Stožice gre le ene 12.000 ludekov, za to Keith niti kitare ne prime v roke, drugi pa je, da morajo turnejo končati v istem letu, vožnja po darsovkah pa pomeni dodatno nevarnost, da se kje zakvačkaš in prideš iz najlepšega mesta na svetu šele drugo leto.

Na kratko, obisk in sprehod po Dunaju, obisk trgovin za mojo Tatjano in pol rock&roll, za to se živi.

Nova stranka SNC s programom

Po vseh pripetijah v tej nesrečni članici EU in Natota, sem se, po temeljitem premisleku, odločil da ustanovim stranko. Že ime je ful izvirno SNC: Stranka Nejca Cimperška, še nihče se ni tak dobro spomil! 

Imamo tudi ful atraktiven program: bomo v vseh vladnih koalicijah, k... gleda Karlota, mamo več za ponudit in ne bomo še tak hitro hin. Poleg tega bodo naši člani v vseh nadzornih odborih državnih podjetij, če pa ta gredo v prodajo, pa je naša provizija le 3%, najmanj od ostalih strank! 

Imamo tudi rešitve na področju bresposelnosti, vsak Slovenec starejši od 40 let ima lahko ljubico, ki jo mora vzdrževati, če je kandidatka mlajš od 30 let, dobi še spodbudo za zaposlovanje s strani Zavoda. 30.000 tisoč novih delovnih mest! Alenka Bratušek, pojej se! 

Na področju pravosodja vpeljujemo nov standard kaznovanja: rokica, nogica, glavica. To ni prenos šeriatskega prava, je samo najhitrejša rešitev za probleme na področju korupcije. 

Ministrstvo za obrambo preimenujemo v Ministrstvo za napad, ker nas ne bo nihče zajebaval! Zunanje zadeve nas zanimajo le do Umaga. Za veleposlanike se lahko pošljejo samo naši preverjeni člani, članstvo v vsaj treh strankah prej, ni ovira. V primeru slabe odločitve arbitraže, bratom Hrvatom ponudimo deal: Obala je naša do Umaga, za to mora vseh 150.000 javnih uslužbencev obvezno letovati na Hrvaškem naslednjih 10 let, brez izjeme. Ni regresa brez potrdila o 14-dnevnem paketu na Hrvaškem.

DARS obvezno prodamo najboljšemu ponudniku iz tujine, Uprava DARS-a pa bo za kazen pr'limana na AC Lj-Mb za vsaj dan ali dva, vsi mimovozeči pa lahko pljunejo, vsak samo enkrat, da ne bo zastoja! Sindikate prepovemo za eno leto, predsedniki sindikatov, ki so na vodilnih položajih že več kot dvajset let, se pr'limajo na AC Mb- Lj (na drugo stran, zarad zastojev), nasporot uprave DARS-a.

Mediji: na 24kur se prepove blajhat novinarke, dokler nista blont še Robi Erjavec in Edi Pucer. Ne prenesemo več teh narastkov! 

Evo to je to. 

EU volitve kot foccacha in bjonde na 24kur

Pa smo opravili, EU volitve namreč! Udeležba za pojdi v rit, a kaj čmo. Sam sem se s kolesom odpeljal (skoraj kot naš Borut), do volišča v Grajeni, ki me vedno navduši z volilno komisijo. Tokrat je sicer za lušne punce bilo le 2:1, a se je splačalo. Ker jih bom letos gledal vsaj še dvakrat, je Tatjana že malo huda, razume pa mojo strast do te državljanske pravice (ne dolžnosti, ker niso obvezne, sam tolk za ene jokajoče Lojze iz leve).

Zanimivo pa je, kako moj sošolec z gimnazije Tomaž barva novinarke na 24kur, vse so bjonde, a zgleda, da ima Tomaž P. pogodbo s Schwarzkopfom za en odtenek blontne, take platinasto blond, včasih smo rekli češka blond, ker vse nesrečne deklice poliva z njo. Naj malo menja te odtenke! Čakam zdaj, da mi Edija Pucerja poblajha.

No na dan volitev so si nekatere vsaj narastek pomalale, pohvalno! 

Sem se pa od-ljubil od Jane Morelj (blog 17.12.2013), zadnje čase hodi v nekih čudnih dresih, no danes je sicer imela krasen rumen pas in se sogledljivo smejala, a zdaj je moja favoritka Katja Jevšek. Še malo, pa prešaltam na Roberta Erjavca.

Luštne punce, ni kaj, malo me sicer moti to njihovo mahanje z rokami, pa stalno gledanje v nek opomnik, kot Alenčica, ki dveh stavkov skup ne spravi. Glavna carica pa je seveda Petra.

Rezultati volitev? Kaj naj rečem? Da počasi iz politike odhaja minister Gregor je veselje, oholi Lukšič je dobil kar je hotel in so ga odstopili po kratkem postopku. Ne bom pozabil, kako je ta 'kaviar' levičar, kot ga je označil Frankl s Financ, težil, da so mu zrihtal karto za Opern Ball na ambasadi na Dunaju, kjer se običajno zbira vsa delavska elita, a ne? A ja, pa pa pa Jelko.

Na drugi strani pa je bimbo izpadel Hojs, ja ga pač niso obkrožli, in kaj zdaj? Še Ljudmilo so njegovi večkrat obkrožili kot njega, got the mesage? Šla lepa službica...Se mi je že prej zdelo čudno, imaš koalicijo dveh strank, pa na prvih dveh mestih dva iz ene stranke, ja kaj pa lahko pričakuješ? Vsaj tiho bi bil, pa doma ženi težil.

Na kratko, te volitve so kot Foccacha, vsega po malo in šele vse skupaj da dober okus. Dela jo moja Tatjana tudi. Narediš testo za kruh, zvaljaš na tanko, premažeš z olivnim oljem, not pa napikaš leve in desne (suhe paradižnike, olive, rožmarin, artičoke) in spečeš. Več pa ni. Zraven kak dober sir pa seveda vino, takšno, ki teče počasi, družba kakšne dame tudi ne škodi.