...je rekel moj pokojni stric iz Sevnice. Od tam smo mi Cimperški doma. Kako preroške besede! Poglejmo Rožleta od ministra za finance (daj mu klobuček, pa če ni pljunuti Rožle iz Kekca, nič nočem). Kot Rožle, je po padcu davka ugotovil: 'Nekatere zadeve grejo skozi, nekatere pa ne'. Tak nekak. Bravo, ta tvoj poskus, dragi Rožlek, nas je stal tam nekje ene 5 miljončkov evrčkov. Dva milijončkota je 10.000 državljanov pustilo notarjem za ureditev osebne služnosti, milijonček za pošiljanje odločb, pa se par milijončkov za čakanje v vrstah na GURS (nekaj malega evrčkov sem dobil tudi jaz od strank za urejanje na GURSu, mea culpa).
Človek večkrat v življenju cilja rožo pa se zastrela. Mi fantički se tudi večrat zastrelamo oziroma drekec trofimo (verjetno tudi nekatere punčke, čeprav redkeje, ker mi smo vsi fantki tak fajn). Najhujši moj zgrešek je bila ga. Cloony (za moje bralce, osebica prvič nastopa v 4. blogu). Zdaj slišim, da jo grabi nepopisna panika, da bi me kje srečala, tudi mene bi, na njenem mestu, :/
Še boljša izjava je bila dana s strani mojega profesorja na gradbeni fakulteti, ko je ugotovil, da je dal premalo 'železja' v med-etažne plošče poslovnega objekta: 'Tuki sm se pa mal usekal'. Objekt še stoji, edino omare, pisalne mize in ostalo težjo robo imajo lahko samo pri steni.
Sevnica. Ja, ja, zelo radi smo hodili tja. lep kraj, še lepši grad in fajn ljudje. Kot je enkrat ugotavljala moja teta Berta z mojo drugo teto Metko: 'A ne, Metka, a smo mi Cimpeški bili nekaj posebnega v Sevnici?' 'Ja, bili smo najbolj zadolženi.' Tak nekak. So pa ostali lepi spomini na staro mamo in moje setrične (kar tri!) iz Sevnice, pa letno obiskujovanje mojih prednikov na pokopališču.
Grad je bomba, edino kar me bega, je gasilski muzej v njem. Ne samo, da je vedno zaprt, ko jaz pridem, vsak drugi na sliki v muzeju se piše Cimperšek, sic!
Dragi moji Sevničani, tako urejen grad imejte še kdaj odprt. V zadnjih petih letih sem bil tam vsaj šestkrat in vsakič so bila vrata zaprta. In še enkrat, dragi moji Sevničani, dajte odpret ta krasen grad! Moram priznati, da je vsakič lepši, posebno lepi so obnovljeni kipi pred gradom in v parku, Bravo!
Da pa ga vedno ne vsekam mimo, kaže tale slika. Takšen zajtrk mi je v nedeljo pripravila moja Tatjana. Mehko kuhan jajček, domači kruhki iz jogurta (za recept beri blog Blaževa kava in zajtrk za punčke), maslo, domača marmelada (pomaranča in jagoda), espresso in kozarec 'spumija', ki doda veselje v začetek dneva in ob pravi ženski traja ves dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar