Domač svež sir, alpska torta in erogene cone

Na, pa smo tam kjer ni muh, moja poljedeljka se zanima za nakup kakšne koze (jaz, kot stari kozelj, nisem dovolj). Na našem ranču imamo namreč podivjane robide, ki bi jih uničila le kakšna koza, jaz sem prepočasen...Od koze bi lahko imeli tudi mleko, pa sem si rekel, kako se pa pol dela sir (živalic mi ne ubijamo, naše bi umrle od starosti). 

Evo opis prvega poskusa. Če nimaš koze ali krave muzare, kupiš dva litra svežega mleka, pa ne unega alpskega, ga daš v veliko posodo in dodaš en lonček kislega mleka. Pustiš vse skupaj dva dni na toplem.

Pol daš to posodo v pečico segreto na 100 st. za 45 minut. Zadevo precediš v cedilo, v katero vložiš kuhinsko krpo, prej namočeno v krop. Stvar se cedi 12 ur. Dobiš trdo tvar, začetek sirčka in odcejeno sirotko, ki jo lahko piješ ali pa porabiš pri peki kruha namesto vode. 

To kepico oblikuješ, jo daš v primerno posodo, spodaj par vejic timijana in jo za 12 ur obtežiš. V našem primeru z 6 kilogrami (1x Leksikon CZ, Zgodovina Evrope, 2 toma, 1 x Longman Exams Dictionary). Postrežeš primerno ohlajenega, z ojčnim oljem in soljo. Njama!

Alpska torta je pa čisto druga zgodba. 125 g masla, 120 g sladkorja v prahu, 3 jajca in 125 g maka. Vmešamo sladkor, rumenjake in maslo, ko je gladko, dodamo mak, pest v bistvo (rum) namočenih drobtin. Pekač namažemo z maslom, obložimo s peki papirjem, vanj vlijemo maso in pečemo 25 minut na 200 st. 

V posodi zmešamo 0,50 kg skute 150 g sladkorja v prahu, 5 celih jajc (brez lupine, seveda), naribano lupino limone, en lonček sladke in en lonček kisle smetane. Na pečeno maso zliješ skutino zmes in pečeš na 180 st še eno uro. Ugasneš pečico in pustiš, da se v njej shladi. Posuješ s sladkorjem v prahu in to je to.

Na koncu, pa kot obljubljeno, še nekaj o erogenih conah. Poznavalci bi dejali, da je ženska ena sama erogena cone, vendar se mičken motijo. Poleg krasnih hribčkov in dolinic obstajajo tudi t.i. ne-erogene cone kot so miniskus, slepič, volnene gate in seveda, češke dokolenke (o tem smo že poročali). Sem pa odkril novo erogeno cono, lasje. Ko pride tvoja draga od frizerja, jo malo nagajivo skuštraj. Tako razdražene je še nisi videl !

Kalamari iz svinjine

Sem bil kregan s strani stalnih bralcev, da premalo pišem, in priznam, da je to, kar trdijo res, vendar do včeraj ni bilo nobenih pravih idej, čeprav se v naši lepi dogajajo res čudne reči...Mmimogrede, celo v kabinetu PV berejo moj blog, na kar sem ponosen, ker jih moje  pisanje prvič, zabava, drugič pa, moški svet pridobiva nova znanja v kuhanju, tu naj še dodam, da so ga brali še na enem drugem ministrstvu, no, tam pa se zagovarjam za nespodbnosti v izražanju, ampak o tem več drugič.. Torej mojo pisunsko kariero danes nadaljujem z novim zapisom, ideja pa je pa padla sam od sebe, ko sem prišel domov. 

Tatjana se je odločila, da me preseneti z jadranskimi kalamari, ki jih ima nepopisno rada, na vse načine. To, kar nam v trgovinah prodajajo kot "jadranski" kalamar je bol "tra la la” (cit. po mojem Gorazdu).  V veliki večini primerov so ti "jadranci" iz Atlantika ali pa z une strani velike luže. Pa saj ni važno, vsaj zgledajo kot pravi kalamar.

Tako izgleda kalamar

Zakaj je to pomembo? Leta dva pa tri, ko sem še delal na Kosovu je izbruhnila zanimiva aferica s zmrznjenimi in v pohanju pripravljenimi rinkami kalamarov. Naša bratska država v EU, Danska, je namreč velik rejec prašičev. In edini del, ki ga nimajo v kaj predelati so, oprostite izrazu, anus rectum ali po domače ritne luknje. Te lepo narežejo, povalajo v pohanje in zamrznejo. Pa imaš zamrznjene pohane kalamare! Zdaj boste reki, da Cimpi spet naklada, ampak, da je temu res tako, dokazuje naslednji link: 

Rinke

http://www.care2.com/causes/10-nasty-cases-of-food-fraud.html.

Seveda je izbruhnila krasna afera, in od takrat dalje NE kupujem pripravljenih pohanih kalamarov. Nikoli se ne ve. Za tiste, ki se vam ne da pohat, pa dober tek.

Torej nazaj na hrano, golaž iz kalamarov. 

Potrebujemo pol kile kalamarov (celih in pravih jadranskih kalamarov!), 0,5 kg čebule 5 strokov česna, olivno olje, suho vino (malvazija bo o.k.), paradižnikova mezaga, poper, lovor, sol, malo sladkorja in seveda kak čili!

Kalamare očistiš, natančno, spereš z vodo in jih popivnaš. Na hladno olivno olje daš na drobno narezano čebulo (še boljša je šalotka), na grobo narezan česen. Pražimo pol ure, da se vse lepo zmehča. V drugi ponvi segrejemo malo olja in nanj vržemo narezane lignje, da spustijo vodo. Malo pomešamo in odcedimo in še enkrat popivnamo. Lignje dodamo čebuli in česnu, dodamo paradičnikovo mezgo, kakšen narezan svež paradižnik ne bo odveč, začinimo z vsem, kar nam je všeč (bazilika, origano, rožmarin, lovor..), posolimo in popramo, zalijemo s toliko vina, da ta prekrije sestavine, pokrijemo in kuhamo na malem ognju tako dolgo, da tekočina skoraj povre in so lignji mehki. 

Zraven priporočam belo polento s parmezanom. Polento (belo ali rumeno) skuhamo kot priporoča recept na vsakem ovitku, ko je kuhana, dodamo malo žličko masla in dobro pest naribanega parmezana, dobro premešamo in pokrijemo. Jaz polento nadevam v model za kruh, da se v njem strdi, preden dam na krožnik, pa narežem na lepe rezine.

Torej, na krožnik rezino ali dve polente, lignjev golaž, zraven pa kozarček vina, ki nam je ostal od kuhe.

Dan mučenikov in 50 odtenkov sive

Dan mučenikov, dan ko se je 40 fantkov raje odločilo za smrt kot spremeniti vero. Dan, ko je potrebno biti moški in stati za svojimi stališči, kot slovenski politiki. Na 24kur so lih povedali, da je en državni sekretar zdržal celih pet dni! Bravo, pravi dedec, posebno pa še tisti heroj, ki ga je predlagal. Zgleda, da so ošpice udarile, ne le na pediatriji, tudi po tejle Vladi. Najprej je odšla najsposobnejša profesorica iz svetovno prestižne fakultete za Upravo, zadaj odpihne državnega, pa baje finančni tudi že kiha. Groza...

Z mojo drago sva si privoščila ogled strašne erotične drame 50 odtenkov sive. Doma, seveda, mičken sem ga daun loudnil, vem da je to zelo grdo. Sem se pripravil, stuširal, sveže gate,... Jeba, po pol ure te strašne erotike, pa že pišem blog. Na zadnje me je tako razrajcal slovenski film Patriot, imel je 427 gledalcev v kinu. To ni film za nas z rahlimi živci. Ravno je fantiček v filmu odprl igralnico, opsa, mogoče pa bo kaj ! No zdaj vzdihuje, ona namreč. Tra la la, bi rekel moj Gorazd. Tatjana pove, kakšen človek moraš biti, da ti je tak film všeč? Mislim, da dodaten komentar ni potreben. 

Zdaj se sprašujete zakaj sploh gledam ? Zato, ker nisem povprečni slovencelj, ki šinfa in kometira stvari, ki jih ne pozna ali, bog ne daj, ne razume. Zato pogledam vse te zmazke in gospodinjske porno filme. Priznam, knjige res nisem prebral, sem jo pa podaril, zaprto hvala bogu. Ne vem kam gre ta svet, a v naših časih, bi se nam ljudje s takim spolnim življenjem smilil, zelo.

Ko smo že pri filmih. Letošnji Oskarji so, po moje, čisti brc v temo glede nagrajenega filma. Ta Birdman je res čist mim. 

Filma Theory of Everything in Imitation Game sta deleč pred vsem, tudi Budapest Hotel je odličen. Proti Ptičarju je celo Ostrostrelec dober. Članom te Akademije se je dokončno skisal. Nagrade za igralce so pa šle v prave roke. Mali iz Theory of Everythinge je odličen!



Pa da ne bo zapis brez vsakega recepta. Veste kaj je Americano? Poglejte film Turist, Angelinca in Đoni. 

Za pijačo zmešaš campari, vermut in malo sode. Pa led seveda. Super!

Zobi, davki in sneg

Spet sem se peljal, upam da zadnjič, po plombico na Hrvaško. Malo čez mejo, v Vinici, so lušne punce, ki za ugodno ceno popravljajo zobeke, pa še fajn jih je pogledat, seveda, če te Tatjana ne vidi. Pa nisem kot iz Šifrerjeve popevke: 'Zaljubil sem se v svojo zobozdravnico'. Poleg tega, da so lušne, obvladajo svoj poklic, so točne in hitre, ne pa da čakaš pol leta, da se te kdo usmili, pa še injekcijo dobiš, da ne buba nas mačotov.  

Med vožnjo tja sem prišel na genialno idejo za polnenje naše izropane državne blagajne. Baje si celotna SV Slovenija hodi popravljat zobe na Hrvaško. 

Tja grede naj ti predstavnik FURS-a slikne gobček s polaroidom, saj imajo zdaj vse te bivše carinike, in sliko ti vpnejo v pasoš. Ob povratku pa na meji narediš: Aaaaa, ponudiš polaroidno slikco,  FURS-ovec pa preveri kaj je novega u gobčku. Plomba 10 EUR, mostiček 20, keramični 30 EUR in kompletna proteza 100 EUR. Tega se nihče še ni spomil, denar pa dobesedno odteka! To je biznis, ne pa prisluškovanje, teh istih FURS-ovcev, pri vratih kdo pr stari mami sesa doma ali, bog ne daj, šipe pomiva. To je moj skromni prispevek k boju s krizo.

Gremo zdaj malo na sneg. V sredo so se začele napovedi snežne havarije v Sloveniji in to v februarju! Zima in sneg, neverjetna kombinacija, očitno je globalno segrevanje  resnica! 

Huje kot takrat, ko so z Bihača vzleteli avijoni nad Ljubljano. Ostanite doma, imejte zaloge hrane, šole smo zaprli, javne ustanove tudi (če ne bi javili na TV, tak ne bi vedli, da ne delajo), moj priljubljeni DARS je ustavil ves tovorni promet,     s tem so nehale delat nekatere tovarne, skratka življenje se je ustavilo. Vsi smo bulili v TV in sprosti spremljali situacijo. 

Nakar je tale naš Bogec, ki se očitno norca dela iz Slovenije, dobesedno prdnil sneg nad to državico. In kaj zdaj? Na 24kur mi je moja najljubša vremenarka Anica Morel razložila, da je anticiklon premaknil ciklon južno od nas. Zanimivo, anticiklon ne gleda naših poročil! Na ARSO pa je Brane povedal, da je potrebno napovedi gledati celostno. Kaj naj to pove, ne vem, a od sedaj bom sneg v času zime celostno pričakoval.

Kako je bilo včasih pozimi, pred globalnim segrevanjem, je slika iz decembra 2012, nič snega in nobene panike.

  

Zavarovalnica priporoča: 'Hodite peš!'

Samo štiri dni me ni bilo, ob povratku pa me je uspela do dobra nasmejati ena od slovenskih zavarovalnic. Na našo vlogo za odškodnino za kolesarja, ki se je veselo zložil na enem od 'urejenih' prehodov čez progo, priporočajo, da naj hodi peš! Poudarjajo, da bi lahko dnevno spremljal novice in videl v kakšnih finančnih težavah je država, citat: "za sanacijo infrastrukture se dobro ve, da naša država nima denarja", in se ne vozil s kolesom po cestah ali bog ne daj čez prehode čez progo, lahko bi hodil peš in sicer tako, da pred popolnoma neurejenim železniškim prehodom stopiš dol in gre čez ob kolesu, peš.

Ne, se ne hecam, tako so res odgovorili! Prehod čez progo so, po mojem poznavanju, nazadje uredili, ko smo bili še pod okupacijo današnih prijateljev Nemcev. Skupaj so zbili nekaj desk in jih nabili ob tire. Ni hudič, da so deske v tem času strohnele, kar ni lepo do desk. Asfalt so potegnili čez tire v smeri, kot se jim je zazdelo, da gre cesta. Da vas ne gnjavim preveč, a v času od izgradnje do tožbe na sodišču, torej po ene 45 do 50-tih letih, so lastniki nenadoma čudežno našli denar in uredili prehod, vendar zavarovalnica tega še vedno ne ve in hiti z navodili, da morajo tam vsi peš čez progo..!  

Prosto po zavarovalnici: Dnevno spremljajte novice, najbolje 24kur in hodite peš! Država je v riti. Zdaj čaka tak nasvet še za Darsovke, včasih tudi peš prej prideš. Vinjeto pa imejte raje na rit nalimano, ker če dobijo, ko spanciraš brez je kazen do 400 ojrotov! 

Ravno sem se vrnil iz Anglije, kjer sem spremljal eno do mojih hčera na intervjuju za šolo.  Hrana v tistih krajih ni ravno za dol pasti. En dan sem v hotelu nasedel na 'English Breakfast'. Vedela sva, da je nekaj prekajenega z kuhanim jajcem. Na ti hudič dimljena kuhana ribica! Za naše balkansko-mediteranske želodčke je kuhana riba malo mimo. Kot je že davno povedal kolega angleški diplomat na Dunaju: Kuhano meso je le za psa! Za izboljšanje okusa, prilagam recept za paradižnikovo juho z popečenim kruhom, tale Tatjana ga res pihne.

Paradižnikova juha: na pekač narežeš eno čebulo na kolute, dodaš grobo narezan česen, olivno olje in žlico rjavega sadkorja. Začimbe po želji, pri nas poper, bazilika, origano in peteršilj. Na vrh naložiš cele paradižnike (odstraniš zelen del). To pečeš za 15 min na 180 stopinj. Ko je končano, s paličnim mešalnikom spremeniš to čudo v juho, zredčiš pa z jušno osnovo, če je pre gosto. 

Pripraviš pesto: posušene paradižnike, parmezan in pinjole zmešaš v blenderju, posoliš in poporaš.

Priloga: na tanke rezine narežeš črn kruh, na olivnem olju stopiš sir (kar ga je odveč v hladilniku) ene 10 dag, dodaš žlico senfa, posoliš in popopraš. To namažeš na kruh in jih za ene 5 minut daš v pečico, da sir prepoji kruh.

To je to, juho v krožnik, dodaš pesto, zraven pa tale kruhec s sirom.

Davos ali "afngunc" za bogate

Kot je napisal v komentarju na prvi strani v Delu moj dobri znanec Boris Čibej. Poznava se še s časov ITF, delal nekaj intervujev z mano, pol sva se pa srečevala na Dunaju. Ima zanimiva stališča, tudi če se ne strinjaš z njimi, jih zagovarja trdno.

No, Davos. To je res parada blišča bogatih in politikov, ki jim tam lezejo v rit. Se spominajm kako se je vsa slovenska diplomacija metala na zobe, da je Drnovšek dobival vabila. Seveda v medijih je bilo, kot da brez njega ni Davosa. No pol pa ga je lepo polomil. So ga povabili na Ekonomski forum v Kijev, ampak tja, človek svetovnega kova, kot je bil (seveda samo v mlaki Slovenije), ni šel. Nikoli več ni dobil vabila za v Davos, pa če se je veleposlanik v Ženevi na zobe metal.


Drnovšek je vpeljal način vzvišenosti v našo politiko, nedotakljivosti in oholosti. Sicer je kasneje postal "ljudski" a tega nisem kupil nikoli. Ko smo začeli z ITF so ga ritolizniki iz MZZ imenovali v t.i. Častni odbor, kjer je za vse večne čase bil samo on. Nikoli ga ta zgodba ni zanimala, še za njegovo velecenjeno sliko za zbornik, smo čakali kot na podpis papeža. No lažem, ga je, ko je šel na obisk k strašnemu Billyu, mu je na vsak način želel prinesti prvi ček zbranega denarja s strani Slovenije, da bi ga Billy pol podvojil, pa da se je imel vsaj deset minut več za pogovarjat z njim. Pa smo pisali v zahtevek, neumosti, kot  premoženje na Igu, pa kaj vem še kaj, samo da je imel nekaj za sabo (seveda nas je s tem postavil v časovno past, a boli njega). Že na avijonu iz Washingtona je na ta Fond pozabil. Šminker in nič več.

Kaj naj rečem o Davosu sedaj, ko nam Slovenija propada? Nikoli mi ni bil všeč, rešitve za velike korporacije, državice velikosti in pomembnosti naše pa smo samo mali, mali kmetje na tej šahovnici.  Pa da ne bo kdo misli, da sem za ta famozni nacionalni interes, kot ga prodaja Mencinger že 23 let. Ne, nikakor, žal ne znamo državnih podjetij prepustiti vodneju strokovnajkov, ki niso na redni telefonski linije tega ali unega tretjerazrednega poltika na oblasti. Pol bolje vse skupaj prodati. Tatjanin šikec, Luka Mesec in njegova vesela druščina pa prodajajo itak same bučke, te deklice in fantički so res sam v gobec rastli.

Danes sem slišal še strašnega sindikalista Semuliča bentiti nad politiki. Ja ti sveta preproščina, kaj pa si ti drugega, lolek stari! Nikoli nič delal, sam sral, že 30 let! Zdaj je prignal ene 30 penzionistov pred Vlado, ne vem, po nove rokavice al kaj že? 

Danes sem hud...jeben'ti tehniko

Začetek delovnega tedna, pa vse gre narobe. Pošte polno, računalnik 1 zablokiran, na drugem, ki mi ga je kupila moja Tatjana, se učim, kako ga uporabljati, z leti gredo te stvari zlooo počas, prešaltat na Appla pa je poseben užitek, jebenti. To je za pametno mularijo, zame je najbolje, da delam na abakus ali pa na 'rehnšiber'. Seveda ne veste kaj je to! Za 'pametni' telefon sem rabu ene par mescev. Hvala bogu stari HP še dela! Ja, še ni konec, program za e-račune se jim je tudi sesul, vzdrževalci so to ugotovili šele 5. januarja, dobro, da je 2.1. že delavnik.

 

V svojem dolgem življenju sem se spopadel z vsemi tehničnimi rešitvami, ki naj bi človeku pomagali pri računanju in so se pojavile v 20. stoletju. Na gimnaziji je najprej oče prinesel domov Digitrončka iz Buj,  znal je seštevat in odštevat, pa delit, revolucija, bil je sicer velik k en cigu, a vseeno. Pol smo pri računalništvu delali na IBM 1130, zluknjaš kartice, pol počakaš čez noč, pa zračuna ploščino kroga, seveda, če ti ni kdo kartic pomešal.

 

No pa smo šli na faks, v prvem letniku nas je prof. Osvald učil delo z rehnšiberjem (logaritmično računalo), njegova epohalna odkritev je bila, kako z njim seštevaš! Moj oče se je skoraj polulal od smeha, ko sem mu razlagal. Drugače je oče z rehnšiberjem vse računal, kar je počel, od mostov do nadzidave župnijske cerkve (to je bilo na fuš, jekleni časi).

 

Pojavili so se prvi računalniki,  'radirka' ZX Spectrum in Commodore. Na faksu je takrat Žiga T. že pisal prve programe za radirko, vse v BASICu, se razume.

 

Ko sem šel v službo na Gradis in uspel prepričati direktorja Vukašina A., da kupimo prvi PC Commodore PC 10, vau! Vsi so ga hodili gledat, FAGG in mariborski faks. Pa smo pisali programe za statiko, najprej vse v BASICu. Ko sem se za nekaj let vrnil na Faks, smo pa delali v Fortranu 77, ta isti Žiga T. pa je naredil grafični paket, da smo lahko tudi lepe risbice naredili, ko smo kaj pametnega zračunali. Lepe risbice imam zvezane v magistrski nalogi.

 

Tu se je moja kariera računalničarja končala, a nisem končal s spopadom z novimi tehnološkimi rešitvami. Pridem v službo na strašno ministrstvo za napad, na upravico za havarije (takrat je bila še upravica, sam 17 herojev), pa nam je, vodjem oddelkov, direktor podeli pagerje, da bomo stalno dosegljivi, saj brez nas, ni rešitve ob kakšni nesreči.

Mater smo bli važni! Ob prvi večji akciji smo seveda zatajili. Vsak s svojim izgovorom, zakaj se nismo javili. Milivoju je padel v lužo, jaz sem ga ugasnil, ker sem bil doma, najboljši je bil kolega, ki je za vse okrivil šefa logistike, ki mu ni dostavil novih baterij. Direktor je pihal od jeze, mi pa sklonjenih glav, vsak v svojo luknjo. Dobili smo tudi 'ketnce' za pagerje, ker je enemu, poleg padca v lužo, pager padel v WC školjko, ko je hlače dol dal.

Potem so sledile še radijske postaje in čist na koncu Mobitel!!! Prvi je bil Benefon, revolucija.  Lahko si poklical nazaj, saj s pagerjem si stal na vsaki pumpi, da si lahko komuniciral s tistim, ki te je klical.

Vse te naprave so bile namenjene in izumljene s samo enim namenom, da človeku olajšajo življenje. Pa so res? Zdaj si dosegljiv stalno, dan in noč, gledaš elektronsko pošto kjer koli si, da ne govorim o mulariji, ki sedi za mizo pa se pogovarja preko FB ali SMS.

Včasih smo bili bolj srečni, imeli več časa, bili ustvarjalni in tudi več naredili. Naj gre vsa ta tehnika k vragu!