Sem jih zadnjič dobro slišal od moje Tatjane, namreč, da pišem vse drugo a nič o babah. Pa sem se v teh mrzlih dneh globoko zamislil in se spomil teme, ki mi je bila vedno zanimiva. Ženske najlonke, štunfi,...kakr koli jih že imenujete. Tiste čisto navadne z ritjo me pravzaprav ne motijo posebej, so take simpl, vse enako od zgoraj do pet, če je punčka v črnih, me spominja na eno mucko...mijav...rrrr. Kot pravi ena od treh največjih štajerskih laži: 'Pridi punčka, ti nebom nič naredo.'
Kar pa res ubije vso željo po ponujajoči se dami, je črta pod kolenom od dokolenk! Češke štunfe, ki jih lahko imenujemo tudi ubijalke sexa. To so tiste najlonke do kolen, ki pustijo, na še tako popolni ženski nogi, odtis od gumice nekje kmalu pod kolenom, grrr! Poslušam razlage: 'ti ne veš kako je to praktično pod hlačam' in podobno. Ja fajn, sam ko vidiš take gole noge mene spominjajo na Ronalda po tekmi. Imamo še hujši spomin, ne samo črta od najonke, tudi kockice od meržastega češkega štunfa!
Zakaj češki? Leta dva pa tri sva s prijateljem Darkom šla v, takrat še, Češkoslovaško, v Prago. Še orng socializem tam in tu. Pa greva zvečer na večerjo, ki je bila za nas res bagatela, pa pride teta natakarca v kikli nad koleni in štunfi pod njimi. Nepozabno!
No in potem še beseda dve o t.i. šnel-fukercah. To so pa tisti štunfki, ki nimajo riti in se končajo zelo blizu vrha stegenčkov. Te pa ti dajo misliti, posebej, če veš, da jih ima izbrana dama gor, vidva pa sta še kje zunaj. Najstrastnejše dame nimajo tudi hlačk, njama!
Zakaj imajo takšno ime, si lahko bralec razloži sam, iz lastne prakse pa povem, da je objem nog v takih štunfkah, čez telešček, nenadkriljiv!
Za takšne deklice v šnel-fukercah pa za mehčanje priporočam Bellini. Ta koktail se je spomnil g. Giuseppe Cipriani, lastnik zanega Harry's Bara v Benetkah. V tem baru so se, poleg moje sestre, zbirali še Orson Wells in Ernest Hemingway. Moja sestra je bila tam po drugi svetovni vojni.
Za Bellini vzameš peneče vino, najbolje Prosecco, v kozarec pa prej dodaš še sok bele breskve. To poznamo pri nas tudi pod imenom vinogradniška breskev. Toplo priporočam, da narediš sam, ne uporabiti uni že pripravljeni Bellini. To je tako, kot bi ti žensko že v naprej pripravili. Čar je v mešanju!
Zakaj imajo takšno ime, si lahko bralec razloži sam, iz lastne prakse pa povem, da je objem nog v takih štunfkah, čez telešček, nenadkriljiv!
Za takšne deklice v šnel-fukercah pa za mehčanje priporočam Bellini. Ta koktail se je spomnil g. Giuseppe Cipriani, lastnik zanega Harry's Bara v Benetkah. V tem baru so se, poleg moje sestre, zbirali še Orson Wells in Ernest Hemingway. Moja sestra je bila tam po drugi svetovni vojni.
Za Bellini vzameš peneče vino, najbolje Prosecco, v kozarec pa prej dodaš še sok bele breskve. To poznamo pri nas tudi pod imenom vinogradniška breskev. Toplo priporočam, da narediš sam, ne uporabiti uni že pripravljeni Bellini. To je tako, kot bi ti žensko že v naprej pripravili. Čar je v mešanju!
Nasvet za božične nakupe: ženkam se kupi štunfe št. 2 in sestavine za Bellini. Pol pa lahko poveste na glas: 'Hvala Nejc!'
Za dame, ki boste uporabile štunfe št. 1, vam pa Nejc ne more pomagati.
Za dame, ki boste uporabile štunfe št. 1, vam pa Nejc ne more pomagati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar