Po nasvetu mnogih, sva se odpravila na popravilo čeljusti na Hrvaško, malo čez mejo, v Vinico. Ne moreš verjeti, da štima. Prijazni, točni, z injekcijo in predvsem bistveno cenejši. Za šest belih plomb 190 ojrotov, pa samo dva obiska. Zdaj grizem kot nov.
No, in po tem zadnjem obisku se odločiva, da greva čim hitreje nazaj v Celje, ker sva imela naslednji dan na obisku vse naše 'knigte', pri čemer (neumno, neumno!) preskočiva prijazno vabilo Aleša s Ptuja na "en" kozarček (od tam sicer še nisva šla nikoli samo po enem kozarčku, je preveč prijetno okolje in krasna družina..ampak tokrat sva imela trdne cilje...) in se na Ptuji, v želji po čimprejšnjem povratku, zapodiva na avtocesto in s tem v okrilje enega in edinega DARSa.
Hopla, po petih kilometrih nesreča, (žal mi je za udeleženca...) ena katra pa en meganček, malo je drselo po cesti pač, a glej ga zlomka, na kraju vse kar leze in gre s tuli-luli lučkam: DARS, gasilci, reševalci in, po pol ure, tudi vrli miličniki, ki so v trdi temi na mokri in poledeneli cesti iskali sledi zaviranja. Stali smo eno uro in 20 minut, med puhanjem čikov opazovali "cestne forenzike" in umirali od muke. V istem času je DARS uspel opravit obvoz mimo kraja, kjer sta na srednjem pasu trčili dve škatli, ob tem pa oba stranska pasove fraj! Ne moreš verjet! Videl sem vse, bil sem namreč tretji v koloni. Zaprejo celotno avtocesto v smeri MB in se igrajo kavbojce. Vsak dan na več mestih imamo redne nesreče, posebno na uni do Kopra je ena na par ur, a naučili se niso še popolnoma nič. Pokličeš na 113, na OKC povedo, da oni opravljajo samo ogled, na info centru DARS čakajo policijo, no, pol sem nehal klicat. Nauk, če se le da, ne po avtocesti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar