Božič, družina in prijatelji

Jingle bells, jingle bells, tralalalala...pa je tu! Božič, praznik namenjen predvsem družini. Se strinjam in vse je zelo lepo, najina težava s Tatjano je samo, da imava družino (otroci, starši, bratje in  sestre) raztepeno po celi Sloveniji in kot zgleda, bo kmalu raztepena po Evropi. Tako postane želja uskladiti skupno večerjo popolnoma neizvedljva. In naj jim bo žal, ker najina kuhna je the best! Mogoče nama kdaj uspe, kaj veš... Sicer pa so vsi v najinih srcih, kar tudi šteje ne?  O Božiču tako vse dobro...

 

Sva pa lansko leto glede na novoletno ponudbo v naši dragi domovini, da bi bilo boljše oditi nekam na toplo, ampak ker sva deloholika in nikoli ni časa za obiska kake potovalne agencije ali vsaj prečekirati karte na netu, sva bila totalno prepozana za karkoli, ja seveda avio karte za Šri Lanko seveda so bile..ampak po 1200 ojrov..(mam že zmenjene karte za drugo leto za Dominikano, imava eno stranko od tam).

 

Torej smo ostali doma..fino..s pravo družbo (in naši prijatelji so legende!), je ta čas prav uredu, kar pa me ta čas  najbolj uniči je klasični repertoar na televiziji, in to na vseh slo kanalih...grrrr...,da ne bo pomote. Poslušam pogovore s tistimi, ki delajo za praznike (enak prispevek kot lani, le novinar-ka je drgače oblečena), pomoč nesrečnim družinam (enak kot lani, le novinar-ka ima drugačno frizuro) in vse te jokajoče zgodbe (kjer so vsebine vedno!!!! iste), kje bodo naši 'mega' zvezdniki (ki jim seveda ni para). Malce sem jezen, predvsem pa začuden nad tem kaj za vraga je z našimi novinarji. A so se jim skusali možgani, a res ni nobene nove teme, ki bi jo lahko objavili v tem času..A se v resnici ne pri nas, niti v svetu nezgodi nič drugega, kot to, kar se je v istem času lani in pred lani in pred pred lani...itd, itd.

 

Sem se spomnil, nad temi prispevki o nesrečnikih, ki delajo za praznike (da ne bo pomote, saj jim nihče ne odreka, da delajo, samo toliko pa spet ni za pretiravati, tudi blagajničarje v Sparu bodo delale 31.12. do 18.00 in prišle domov šele nekje ob 22.00, pa jih nihče nič ne vpraša, gasilca, ki dežura za silvestrovo, pa je enačiti s kristusovim trpljenjem...in ker naključij ni, ravno sedaj na pop prispevek o gasilcih in njihovem ruskem turnusu..), torej nad temi trpini se je že v davnih 80-tih pritoževal tudi moje oče Vlado, pa sva ugotavljala, da je to posledica proletarske revoljucije in da bo tega konec v novem sistemu. Nak! Isto, seveda, miselnost ostaja, vsi tele neodvisni novinarčki  pa so tudi hodili v iste šole!

 

No kakorkoli že, eden večjih uspehov za Božič pa je bil,  da sem mojo Tatjano prepričal, da je Tom Jones DOSTI večji frajer kot Julio Iglesias! Tiger iz Welsa! V njegovih časih so (in še sedaj jih..) babe res metale hlačke na oder in takrat je bilo to res nevarno, bili so bili kosi blaga kot se reče, če si dobil direktnega, sploh, če so bile že malo rabljene, si lahko padel dol. Zdaj si vrti Tomija že cele dneve!

 

 

Zjutraj za Božič pa Blaževa kava z mojo Tatjano, več pa ni!

 

 

 

 

Na pripravah na zabavo smo se dobili s prijatelji na kozarčku na Ptuju, no končalo se je bistveno več kot s kozarčkom. Sta se pa Tatjana in Stanka izkazale z nakupom gostega, bogatega božičnega drevesca in tobaka za šišo.

 

Zvečer nadaljevanje....Smo se dobili pri najbolj družinski hiši na Ptuju s prijatelji. Stanka (ena od obeh Velikih nakupovalk božičnega drevesa) in Aleš res naredita vzdušje, pridružil se nam je tudi prvi kletar Ptuja Bojan, ki dela čudeže iz vina. Miza je pokala od dobrot...

 

Mojim  brbončicam se je posebaj prikupil lük z jajcem, recept ve seveda samo Stanka. Sem se pa naučil, da je beseda lük, čisto slovenska beseda za čebulo, vedno se mi je zdelo, da to uporabljajo samo murščeki.

 

Suzana pa nas je presenetila z 'Gorazdovo' klobaso s vanilijevo kremo. Edino kar nas je začudilo, je bila oblika gorazdove salame, oglata :)

 

 

Za konec nekaj obljubljenega. Jutri je Silvester in primerno je imeti kakšen drink s seboj. Dunajski punč. Skuhaš sadni čaj, dodaš pomarančni in ananasov sok ter domači rum (razmerje 1:1:1:1). Kot začimbe dodaš klinčke, cimet v kosu, vanilijev sladkor, kose limone in pomaranče in na zdravje!

Banke uničujejo slovensko čevljarsko, tekstilno industrijo, Trzesniewski und Gluhwein

Kako je to možno? Preprosto, ko je moja Tatjana, zaradi  (za nekatere nepričakovanih sprememb v priimku), prosila za zamenjavo Visa kartice, ji je banka preprosto pozabila poslati novo kartico in to (groza največja!), vse tik pred božičnim nakupi! To je bil neposredni udarec na čevljarsko in industrijo, saj zaradi tega ni bilo kupljenih kar nekaj čeveljčkov, da ne govorimo o udarcu za tekstilno industrijo, ker so tudi obekice ostale v trgovini, Zara... Moja Tayča sedaj razmišlja o tožbi proti dotični banki. Posredno pa so prizadeli tudi lesarsko industrijo, saj bi moral kupiti tudi novo kredenco, ki sem jo navohal malo pred tem. :/

 Kot kometar in v svojo zaščito pred možnimi pravnimi postopki lahko povem, da jaz nisem imel NIČ pri tem, da so pozabili na kartico!

 No, ko sem se osebno zavzel za zadevo in gospodičnam na banki (ki so sicer zelo, zelo prijazne punčke), času primerno, prinesel Božičkovo darilo, je (jupiiiii!!!) kartica danes (beri danes 19.12.2013, skupaj s pin codo)  prispela, tako da so se naenkrat odprle možnosti za oživitev, zgoraj nevedene, skoraj izumirajoče industrije, jaz pa seveda v jok, pa igračke sabo!

Drugače sva pa danes organizirala neke vrste novoletni ju-hu-hu za naše sodelavce. Po vzoru, za naju, odlične ideje z Dunaja z Grabna, Trzesniewski (neizrekljivo dobro, je njihov reklamni slogan), sva pripravila samo namaze na kruh in seveda Prosseco.

Poljak Trzesniewski je odprl lokal na Dunaju že leta 1902, poleg sendivičev je ponujal tudi pfiff of beer ali osminko ali pa osminko vodke. Danes vodke ni več, pivo pa dobiš v zanimivi malih kriglčkih.
 
Torej za namaz, recimo tunin, potrebuješ eno trdo kuhano jajce (pa ne moje, seveda..), eno malo konzervo tune kar oljem vred, sol, poper, malo majoneze in zenfa in to je to. Vse sestavine vržeš v posodo in zmiksaš s paličnim mešalnikom, samo toliko, da se vse sprime v eno pašteto, dodaš malo čilija, peteršilja ali drobnjaka ali kar vam je pač všeč. Namazati na kruhke, ržene, črne, popečene, bele ...po želji kar je na razpolago, gor pa čebulo, olive, sirček al pa nič, vseeno uspeh zagotovljen!

Zdaj pa še Gluhwein. Takega, kot prodajajo pri nas, ne maram preveč. Niti to ni pravi kuhanček. Da boste vedeli prav, recept 4ever: vino in nič vode! Torej, pol litra rdečega vina (recimo za dve personici..), notri pa: eno narezano jabolko, pol limone, na rezine seveda, pol pomaranče, tudi na rezine, malo ingverja, cimet, klinčki, med, agavin sirup ali sladkor (najboljši je kandiran), vse to zagreti do, tik pred zavretejm.., pol pa umakneš z ognja, pokriješ za 10 minut, precediš in tralala...prosim lepo, naliješ v keramične šalce (ne tako, kot na nekaterih celjskih stojnicah, v neke tanke plastične čašice, ki se kar zvijajo v roki, Tatjana že razmišlja koga bi tožila za morebitno nastale opekline s kuhančkom...). Tak kunaček je res nekaj posebnega, vendar pozor! Ker ni razredčen, kot ostali "čaji", ki jih ponavadi dobite kot "kuhano vino", je kar močan, zato svoji dragi ponudite enega, sebi dva in potem pa...kot je rekel že Shakespeare.. "Vsakomur svoje!"

Jana Morelj & razočaranje nad vremenom ter davčne kontrole

Če pa že kdaj gledam poročila in to 24kur, so pa razlog vremenarke, ne uni Robi Rjavec, da se razumemo! Kadar koli se pojavijo punčke, seveda komentiram in moja Tatjana se tako čudno nasmiha, kaj vem, po moje ji grem mičken na jetra. No moja muza je Jana Morelj. 

 

 Evo je, moja Jana.

Ampak tudi muza ga včasih biksne mimo. Danes je bila v obekici, ki jo je verjetno nosila moja mama, ko je oče padu pod križem. Na kratko, čist mim. Moja Tatjana je prišla v dnevno, se režala kot maček in delala šlik šlak! Razočarnje, popolno, moje, seveda!

Tudi čudovite novice, kot je ta, da bomo vrnili odpravnino enemu stricu iz NLB, nove uniforme miličnikov pa, da je Tina Maze spet uspešno končala na 16. mestu, me ni moglo razveseliti več.

Dan je tako ali tako bil naporen, z računovodkinjo sva šla skozi letošnje finance, jeba! Predno so moji otopeli državno-uslužbenski možgani dojeli kaj vse naše državne finance zahtevajo od nas, je kar trajalo. Načelomna vse o.k., samo predpisi za vsako stvar so pa malo tu mač. Spomnil sem se prijatelja, katerega žena se je, namesto šljakat v 'neodvisnih' slovenskih medijih odločila odpreti obrt. Dela igrače, oziroma jih kvačka. Pogumna kot je, je zakupila štand na božično novoletnem sejmu v Ljubljani. Do petka prejšnjega tedna je imela že 3 inšpekcije: davčna, tržna in še tekstilno. Eden od genijalcev ji je razložil, da to niso igrače (kvačkane punčke) temveč umetniška dela. No pol pa se znajdi.

Naj mi nekdo pove, kolikokrat je na božičnih štantih na Dunaju ali Grazu dobil še račun ob kuhančku ali punču ? Dva ojrota kavcija za šalčko, pa 3,5 ojrota za punč. Pri nas bi to pomenilo, da dobiš najprej dva računa, za kavcijo in punč, pol pa še dobropis za vrnitev šalce! Dragi moji, vi ste fukjeni! To je kot loviti tune z cedilom za čaj.

Za sočni zaključek pa še dogodek iz Celja. Tu imamo smetarske inšpektorje, ki brskajo po smeteh, če si vrgel prave smeti v pravi kontejner. Pol pa je en bimbo vrgel položnice med bio-odpadke, tako so ga dobili, kar ga je stalo 250 ojrotov! 

V božičnem času pa sledijo recepti, (mogoče še kaj o punčkah), pa kako se naredi PRAVI DUNAJSKI punč!

 

Zobje, DARS & Bella Napoli

Po nasvetu mnogih, sva se odpravila na popravilo čeljusti na Hrvaško, malo čez mejo, v Vinico. Ne moreš verjeti, da štima. Prijazni, točni, z injekcijo in predvsem bistveno cenejši. Za šest belih plomb 190 ojrotov, pa samo dva obiska. Zdaj grizem kot nov.

No, in po tem zadnjem obisku se odločiva, da greva čim hitreje nazaj v Celje, ker sva imela naslednji dan na obisku vse naše 'knigte', pri čemer (neumno, neumno!) preskočiva prijazno vabilo Aleša s Ptuja na "en" kozarček (od tam sicer še nisva šla nikoli samo po enem kozarčku, je preveč prijetno okolje in krasna družina..ampak tokrat sva imela trdne cilje...) in se na Ptuji, v želji po čimprejšnjem povratku, zapodiva na avtocesto in s tem v okrilje enega in edinega DARSa.

Hopla, po petih kilometrih nesreča, (žal mi je za udeleženca...) ena katra pa en meganček, malo je drselo po cesti pač, a glej ga zlomka, na kraju vse kar leze in gre s tuli-luli lučkam: DARS, gasilci, reševalci in, po pol ure, tudi vrli miličniki, ki so v trdi temi na mokri in poledeneli cesti iskali sledi zaviranja. Stali smo eno uro in 20 minut, med puhanjem čikov opazovali "cestne forenzike" in umirali od muke. V istem času je DARS uspel opravit obvoz mimo kraja, kjer sta na srednjem pasu trčili dve škatli, ob tem pa oba stranska pasove fraj! Ne moreš verjet! Videl sem vse, bil sem namreč tretji v koloni. Zaprejo celotno avtocesto v smeri MB in se igrajo kavbojce. Vsak dan na več mestih imamo redne nesreče, posebno na uni do Kopra je ena na par ur, a naučili se niso še popolnoma nič. Pokličeš na 113, na OKC povedo, da oni opravljajo samo ogled, na info centru DARS čakajo policijo, no, pol sem nehal klicat. Nauk, če se le da, ne po avtocesti.
 

Po 3 urah romanja iz Ptuja do Celja sva ugotovila, da je le pivo tisto, ki nama odreši dušo, zato šla v najino najljubšo (in najbližjo) gostilno na pijačo, tam so namreč najboljši kelneri in kvalitetna kuhinja. In kaj naju čaka tam? Ena skupina iz Slovenke Bistrice, ki je samo za naju v vogalu gostilne odigrala Adio Mare (Adio Bella Napoli). Bolje se ta dan ni mogel končati.

Predbožični čas in vpliv ženskih nogavic na sex

Sem jih zadnjič dobro slišal od moje Tatjane, namreč, da pišem vse drugo a nič o babah. Pa sem se v teh mrzlih dneh globoko zamislil in se spomil teme, ki mi je bila vedno zanimiva. Ženske najlonke, štunfi,...kakr koli jih že imenujete. Tiste čisto navadne z ritjo me pravzaprav ne motijo posebej, so take simpl, vse enako od zgoraj do pet, če je punčka v črnih, me spominja na eno mucko...mijav...rrrr. Kot pravi ena od treh največjih štajerskih laži: 'Pridi punčka, ti nebom nič naredo.' 

Kar pa res ubije vso željo po ponujajoči se dami, je črta pod kolenom od dokolenk! Češke štunfe, ki jih lahko imenujemo tudi ubijalke sexa. To so tiste najlonke do kolen, ki pustijo, na še tako popolni ženski nogi, odtis od gumice nekje kmalu pod kolenom, grrr! Poslušam razlage: 'ti ne veš kako je to praktično pod hlačam' in podobno. Ja fajn, sam ko vidiš take gole noge mene spominjajo na Ronalda po tekmi. Imamo še hujši spomin, ne samo črta od najonke, tudi kockice od meržastega češkega štunfa! 

Zakaj češki? Leta dva pa tri sva s prijateljem Darkom šla v, takrat še, Češkoslovaško, v Prago. Še orng socializem tam in tu. Pa greva zvečer na večerjo, ki je bila za nas res bagatela, pa pride teta natakarca v kikli nad koleni in štunfi pod njimi. Nepozabno!

No in potem še beseda dve o t.i. šnel-fukercah. To so pa tisti štunfki, ki nimajo riti in se končajo zelo blizu vrha stegenčkov. Te pa ti dajo misliti, posebej, če veš, da jih ima izbrana dama gor, vidva pa sta še kje zunaj. Najstrastnejše dame nimajo tudi hlačk, njama!




Zakaj imajo takšno ime, si lahko bralec razloži sam, iz lastne prakse pa povem, da je objem nog v takih štunfkah, čez telešček, nenadkriljiv!

Za takšne deklice v šnel-fukercah pa za mehčanje priporočam Bellini. Ta koktail se je spomnil g. Giuseppe Cipriani, lastnik zanega  Harry's Bara v Benetkah. V tem baru so se, poleg moje sestre, zbirali še Orson Wells in Ernest Hemingway. Moja sestra je bila tam po drugi svetovni vojni. 

Za Bellini vzameš peneče vino, najbolje Prosecco, v kozarec pa prej dodaš še sok bele breskve. To poznamo pri nas tudi pod imenom vinogradniška breskev. Toplo priporočam, da narediš sam, ne uporabiti uni že pripravljeni Bellini. To je tako, kot bi ti žensko že v naprej pripravili. Čar je v mešanju!

Nasvet za božične nakupe: ženkam se kupi štunfe št. 2 in sestavine za Bellini. Pol pa lahko poveste na glas: 'Hvala Nejc!'

Za dame, ki boste uporabile štunfe št. 1, vam pa Nejc ne more pomagati.

Kako so mi šalabajzerji pokvarili dan

Sem mislil pisati o obisku predbožičnega Dunaja z mojim vitezom, kuhanju punča in podobne stvari, pa sem v Dnevniku videl članek o tem kako je ITF v rdečih številkah in da pripravljajo sanacijski načrt. Sic! Pa saj to ni PEKO ali pa Merkur, za boga! A so se zainvestirali, vlagali v nepremičnine? Ne, to je humanitarna organizacija, brez profitov!

 

ITF, takrat še, pametno, imenovan Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min, smo ustanovili leta 1998. Ni nas bilo veliko zraven, pokojni Bojan, diplomat Roman, Franc iz Inštituta pa takratni zunanji minister, ki nam je dal precej proste roke. Ne boste verjeli, ni se pisal Rupel. Začeli smo od začetka, iz nič in zgleda, da ga bodo šalabajzerji vrnili tja. No in je zaživel, bolj kot je dobro za stanje v državi Slovenija, kjer ne smeš izstopiti iz povprečja. Pokojni Golob je enkrat dejal, da je bil kronski dragulj slovenske zunanje politike.

 

Imeli smo velike prijatelje v Ameriki, posebaj sta izstopala Pat in Murf. Še prejšnji teden me je, sedaj že upokojeni uslužbenec State Departementa, Pat obiskal v Celju in lepo sva se nasmejala ob nekaterih tudi smešnih dogodkih. Mogoče bom kaj povedal o tem, posebno upokojeni polkovnik marincev Murf je bil znan po zabavnih dogodivščinah. ITF je vzgojil nekaj izredno uspešnih mladih vodij projektov in nikogar ni uspel ali želel obdržati. Eva, Iztok, Luka, uspešni mladi ljudje, ki vodijo projekte v Libiji, Sudanu, Tadžikistanu. Enkrat kasneje sem predlagal, da potegnejo Evo nazaj in da pomaga pri vodenju Fonda, ampak ne, očitno ne paše med njih. 

Pa da se razumemo, niso  vse težave v Fondu, v upravnem odboru sedijo tudi šalabajzerji iz treh ministrstev, glavno je, da se slikajo in najdejo čimboljše pozicije v tujini,  o številkah pa o tem  kako se vodijo projekti, nimajo absolutno nobenega pojma, Vlade jih menjavajo kot nekateri gate.

Škoda, res, vsak oče je prizadet, ko vidiš otroka hirat. Pa kaj čmo, novo ime, novi znak pa tri pike...Hvala bogu to ni ITF, kjer sem delal jaz. Kot pravi moja Tatjana: Pozabi na vse skupaj in običajno ima prav.

Dajte, šalabajzerji, v bodoče upoštevajte ta znak, predno se lotite stvari, ki jih ne znate.

Zdaj pa kozarec rdečega vina pa nazdravje! O Dunaju pa drugič.

Bombardino v Celju

Bombardino, pijača z italjanskih smučišč, predvsem popularna na smučiščih,  se je nenadoma pojavila v Celju.

Greva na kavo v lokal pri sodišču (ne delamo reklam za lokale, zato ni imena) in lastnica pove: 'Imamo nekaj novega, bombardino!' No pa ga poskusimo. Jajčni liker in smetana na vrhu. Nak!

Najprej, poleg jajčnega likerja, pridodaš še enak del brandyja, pol pa gremo: če dodaš espresso dobiš Kalimerota (za mladino, to je uni vedno nesrečni pišanc iz risanke), če daš še rum se imenuje Pirat (pirata).  Moj bratranec Mario vam lahko izda še ostale skrivnosti pijač na italjanskih smučiščih.

Povem glede espressa in lastnica poskusi, bo večno hvaležna. 'Ja kje ste pa vi to pili?' ''Martino di Catrozza in not je kava', odgovor jasen in kratek.

 

Ja, smo smučali tam par let, krasno, ko močno zebe pa še par Bombardinov, pa si ko raketa.

 

Tako torej, če ste v Celju in bi poskusili Bombardino, pri sodišču desno :), smučke pa kar doma pustite, edina možnost za smučanje je Celjska koča, pa ni lih Italija, samo toliko.

 

Slovenski boj proti terorizmu in Beaujolais nouveau

Ravno se z mojo Tatjano pripravljava poizkusiti nov letnik Beaujolais nouveau 2013, pa evo ti ga na, na 24kur spet poročila! In jaz pozabil preklopiti na program 24ur Kičen!

No, začnimo z Beaujolais nouveau. To je dokaz, kako lahko z dobro idejo iz vinčka, ki ni ravno nekaj za "dol past", narediš svetovno uspešnico! To je mlado vimo iz sortre Gemaj, po štajesko, iz pokrajine Beaujolais. Za geografsko slučajno neorientirano mladino, je to  v Franciji, ta, pa je država, kjer je Pariz in DisneyLand v Evropi. No, bo zdaj lažje? Zakaj to pišem? Ker sem zadnjič poslušal po radio Center kaj je izjavila ena od bodočih, bivših ali celo morebitnih missic, to jest lepotičk, in sicer na vprašanje o glavnem mestu ZDA. Uganete? Hmmm.....Velika Britanija!!
Živ dokaz, da se moraš odločit: ali lep pišanc ali pametna kokoš. Kot sem že napisal, veste kaj je bolje.

Me mal zaneslo, pa nazaj na Beaujolais, ki se tradicionalno odpre tretji četrtek v novembru, po celem svetu pod geslom: "The New Beaujolais has arrived!" Vino je letno, lahko in kar pitno, prodajo pa tam nekje do 70 milijonov flaš. Ideja je za uporabiti. Gre ob hrani, zelo dobro, američani ga v glavnem konzumirajo za Thanksgiven zraven unega preživelega purana.

No, pa nazaj k poročilom na 24kur. Poročali so o strašnem terorističnem napadu na Vladno palačo. Nek grozni terorist pod kodnim imenom Al bin Hladen, se je pokakal v škatlo in to grozno orožje množičnega uničevanja (WMD) poslal naši Alenki. "Fej in fuj!", bi rekli Butalci. Ampak mi pa smo, v maniri NNNP (za mladino: nič nas ne sme presenetiti, akcije CZ v 80ih), poslali na prizorišče tega gnusnega zločina vse kar premoremo: policijo, gasilce, reševalce enote RKB zaščite, protibombno enoto policije. Mislim, če ima kdo nos ve, kaj je drek, kako ne smrdi antraks, plastični eksploziv C4 pa še manj! Je pa dober šou!

Ni še konec, slovenskega boja proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu. En butl (verjetno karierni diplomat, hihi), ne morem drugače reči, je medijem povedal za super tajno operacijo MZZ, s katero so rešili sedem člansko slovensko-sirijsko družino iz Alepa v Siriji. Zelo pohvalno dejanje in vsa čast prijatelju Andreju. Ampak tisti, ki mislijo, da so s tem dvignili ugled MZZ, so eni navadni osli! Super sikret operacije, o katerih govori cel MZZ in vsa njihova žlahta, so daleč od tega! Torej, če se slovenski državljan še kdaj najde v takšni situacije, bolje, da ga rešuje kdo drug. Spet samo šou! 

Vse skupaj me spominja na dogodek tam nekje 2005, ko sem delal na OVSE. Takrat je vladal Turkenistanu še veliki vodja pod imenom Turkenbaši. Ta je bil original, dneve in mesece je poimenoval po članih družine npr. ponedeljek - Zoki, torek - Jani, sreda - Karel, četrtek - Gregor itd. Pa se je enega lepega dne en pijanček na cesti v Aškabadu naveličal vsega in vrgel kamen nanj. Sledilo je uradno poročilo MZZ Turkmenistana: '"Ko se je naš in edini Turkemnbaši The Great peljal po aveniji Turkmenbaši the Great, je ena pritlehna teroristična svinja hotela izvesti atentat na velikega vodjo." Kaj se je zgodilo s tem groznim turkmenskim Osamo, mediji niso nikoli več poročali. O temu modelu bom še kaj napisal, npr. zgodbo kako je Turkmenistan postal peta! vesoljska velesila.

Za konec: ne glej slovenske televizije, Rina, pij Beaujolais in upaj, da te teroristi ne ugrabijo, če si Slovenec, seveda.

Mečarica po sicilijansko in Sicilija na splošno

Sicilija. Otok večji kot Slovenija, s gromozansko zgodovino in otok Don Corleoneja. A res?

Sicilijo sem obiskal, žal samo vzhodni del, bili smo v kraju Giardini Naxos s krasnim pogledom na Etno. Če se odločate za obisk Etne, ne ga polomiti, kot mi, in oditi na ogled organizirano. Vzameš rent-a-car in greš do spodnje postaje gondole sam, na vrhu pa te tako ali tako peljejo s terenskimi vozili do vrha.

Taormina z Etno v ozadju.

Od vseh krajev tam toplo priporočam obisk Taormine, kraj visoko nad obalo, saj so se umikali sredozemskim gusarjem. Krasen kraj, super restavracije, malo višje na hribu pa Castelmola, na sproti cerkve zanimiv lokal, posvečen lulekom, mojo Niko je skoraj kap (vse je v obliki organčka fantkov)!  Po tem seveda Syracuse, ki so ga ustanovili Korintci, kraj kjer je vladal začetkom 4.st. pred našim štetjem  tiran Dionyzij I., edini kraj v Evropi, kjer raste papirus.

Ogledali smo si tudi vulkanske otoke na severu, otok Vulcano smrdi po žveplu in vse je rumeno, najbolj popularen je Stromboli, še delujoč in poznan po filmu Roberta Rosellinija iz 1950 z čudovito Ingrid Bergman. Zaradi svojega ameriškega prijatelja Pata, sem si ogledal tudi kraj Paterno v notranjosti.

Hrana na Siciliji pa je bila za moje brbončice. začneš s pasta con le sarde iz sardel, suhih paradišnikov, kikirikija in rozin.

Mečarica, kot jo pripravijo na Siciliji. Najprej rabiš mečarico, no en kos, seveda. Spomnim se očetova pripovedovanja, kako so kot študenti pomagali pri lovu na tune v Karljevici in včasih v mreže ujeli tudi mečarico. Krasna riba !

Danes sem se po dolgem času sprehajal po Ljubljani in ob obisku tržnice v centru (to počnem vsakič, če le utegnem), odkril svežo mečarico v ribarnici. Hopsa, pa sta bila dva kosa moja.

Mečarico poliješ z olivnim oljem, limono in potreseš z mediteranskimi začimbami, vsaj kakšno uro, preden jo pečeš. Nič soli. Dobro je, če so zrezki debeli ne več kot en prst, drugače je kasneje meso preveč pusto. To pečeš po 7 minut na vsaki strani in ponudiš z limono in olivnim oljem. To je vse. 

Zraven pa kakšen kozarec dobrega italjanskega vina, ker v Celju ni ravno strašen izbor, sem končal s Ciantijem, drugače pa priporočam odlično vino, ki mi ga je priporočila teta Iva iz Benetk: Primitivo di Manduria iz Aquile (konec italjanskega škornja).







Na koncu pa še to. Ker vsi Siciljo enačijo z mafijo, vam povem, da se na plaži in znotraj otoka še nikoli nisem počutil varneje. Na plaži te čuva lastnik plaže in bolje, de ne vemo, kaj se zgodi s tistim, ki ti kaj zmakne. Ljudje izredno prijazni in kar je zame najbolje, ne živijo tam zaradi turistov, tako živijo stalno. Eno svarilo pa le, nikoli ne tja v avgustu, sami Italjani in ne dobiš nikjer prostora!

Pesto Harakiri & Dean Martinov izrek: 'Nisi pijan, če lahko na tleh ležiš ne da bi se držal!

Buče, zanimiva rastlina. Iz njih lahko počnemo marsikaj: stiskamo bučno olje, grizemo semena, jemo juhe, štrudl,... No če kdo misli, da so se Prekmurci izumili bučno olje, se moti, to so bili Indijanci iz srednje in južne Amerike, od tam namreč buče so. Ko je stric Kolumb plul tam okrog, je to reč privlekel nazaj, poleg krompirja, paradižnika, koruze,...
 

Poleg vsega tega se naredi iz buče lahko naredi odličen pesto. Vzamemo bučo Hokkaido (una mala, rdeča) in jo narežemo na koščke. Mimogrede, ime Hokkaido so dobile zato, ker jih Japonci na tem otoku gojijo, drugače pa večino uvozijo iz Kitajske in oni jih imenujejo kitajske buče :). Te buče ni potrebno lupiti. Vse skupaj položimo na peki papir (ga prej zmočimo, da ga lažje oblikujemo v pekač), kose buče solimo, popramo in dodamo malo olivnega olja. Vse skupaj pečemo na 180 st. za pol ure. 

S paličnim mešalnikom spasiramo bučo, v to maso dodamo olivno olje, še malo soli in popra po okusu, parmezan, par čilijev (v mojem primeru jih je bilo malo preveč, zato Harakiri), zelena zelišča po okusu. Tale pesto je odličen s testeninami, za na popečene kruhke, na paradižniku z olivnim oljem in parmezanom,...

Ob vsem kuhanju pa priporočam Dean Martin-a, pa eno fino, umirjeno damo ter kozarec vina, lahko bel ali rdeč, ne preveč suh. Isto velja za damo. Deean Marin je legenda, ki je izustil zgodovinsko trditev: 'Nisi pijan, če lahko na tleh ležiš ne da bi se držal! '

 

Moj skriti oboževalec Igor se bo zdaj vprašal, kje hudiča so v tem blogu babe? Dragi Igor, če v omenjanju Deana Martina ne vidiš erotike, ti ni pomoči. Res pa je, da današnje punčke, a la ga.Clooony, padajo na nekega Biberja, Murkota, štajerskega slavčka in podobne brezjajčnike.

Troika, trojček, ménage à trois, tris & trula

No pa sem našel izraz, ki se uporablja na vseh treh področjih mojega bloga, temelji na pravljični številki tri (3). 

Trenutno je v Sloveniji izraz Trojka kot nek bau-bau! Mulc, če ne boš pojedel zajtrka ali naredil naloge bo prišla Troika, buuuu! Izraz prihaja iz ruščine in pomeni točno to, trijo porkodijo! Vprega treh konj, NKVD Troika (te so bili pravi kerlci, v bistu hitro sodišče, po tem pa: pa pa v Sibirijo), trenutno pa poznana t.i. EU Troika - Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni monetarni fond. 

Trojček v politiki (pa ne samo tam) je vedno hudič, ker je eden vedno šibak člen in na koncu tisti, ki ostala dva 'nategne'. Se spomnite tega  'ménage à trois' ?  

Imaš pa tipčke, ki se tega, da so vedno v nekem skupinskem političnem sexu, nikoli ne naveličajo: Kahlo npr. Imenujemo jih lahko tudi bi-seksualci, saj včasih bi, včasih pa ne bi.

Seveda za nas fantke je najbolj vznemirljiv Trojček  ali po francosko  ménage à trois. Načeloma si ga vedno predstavljamo, da smo fantki ta-edini fantek, zraven pa dve deklici, njama! Kot je moj prijatelj Darko izjavil že davnih 80-ih prejšnjega stoletja na enem 'hausbalu' : '"Kjer je prostor za dva, je tudi za tretjega!". Takrat je ravno težil pred vrati mojemu bratrancu, ki je v sobi prepričeval deklico, da božanje še ni sex. No, izdam samo, da nobenemu od prej omenjenih ni uspelo... Vprašanje pa je, kako si Trojček predstavljajo deklice. Ena dobra prijateljica mi je govorila, da mora biti za dober grupni sex vedno več fantov kot punc, sic! To je pa že hudič, konkurenca, pa to!

No ne pozabimo na zadnje čase zelo modernim trisom na jedilnikih restavracij: tris testenin, tris rižot, tris lignjev... zanimivo, a zame je to en hitroprehraski slow food.

Na koncu pa meni najzanimivejša izpeljanka iz številke tri: trula. Tarok seveda, še bolje trul-pagat. Pri tem se vedno spomnem počitnikovanja v kampu na Lošinju v prikolici. V sosednji so bili Prekmurci in vsak večer žgali Tarok, a to uni njihov, s štoržki pa želodčki. Zraven pa se drli: Nemreš, nemreš! Kontra na maloga!'.

Martinova raca, priloge, vinček in odlična družba

Bil je Martin, ki iz mošta naredi vin. Stric Martin se je rodil leta 316 v Sabariji.  Nekaj let je delal kot vojak, nato pa je bil posvečen v mašnika, ustanovil je samostan, nato pa je bil izvoljen za škofa. Umrl je leta 397. Pri nas je sveti Martin predstavljen kot usmiljen vojščak, ki sleče svoja oblačila, da bi jih dal revežu. Kasnejša legenda pa govori o goseh, ki naj bi izdale svetega Martina. Tako naj bi gosi, na dan njegove smrti morale umreti, ker so ga izdale.

Za dobro Martinovanje rabimo: račko, priloge, mlado in staro vino, mojo Tatjano v kuhinji, dobre prijatelje (za male otroke od prijateljev, Play Station 2 in risanke) in domačo lokacijo, ker so tile strici miličniki kar tečni.

Pustimo zdaj gosi, veliko boljša je raca, prvič je dovolj majhna, da jo lahko poje tudi manjša skupina in zame veliko boljša. Gos pa ostane in ni ga slabšega, kot po tem še tri dni jesti staro perutnino.

Za predjed kozji sir z orehi in medom.

Kaj naredimo z račko?

Raco osušimo s papirnato brisačo zunaj in znotraj. Natremo jo s soljo, majaronom in poprom, v notranjost dodamo par jabolk  in pustimo počivati čez noč. Pred pečenjem zmešamo za filo star kruh, ki ga zmehčamo v mleku, kostanj, origano (v mojem primeru drobnjak), vegeto, na olju prepražimo čebulo in slanino in s tem nadevamo odprtino v rački ter jo s sukancem zapremo. Zelo dobro je, če kožo dvignemo z roko od mesa, se bo bolje peklo in kožica bo fino pečena.

Pečico ogrejemo na 180 stopinj.

V pekač zlijemo kakšen deci vode, na mrežo nad vodo damo raco s prsmi navzdol. Pečemo približno uro in pol do dve uri (kila mesa 1 ura). Polivanje vmes ni potrebno, saj je račka zelo mastna, na polovici račko obrnemo. Ene 15 minut pred koncem jo prelijemo s pivom, kateremu dodamo med. To naredi skorjo bolj hrustljavo. Raco vzamemo iz pečice in jo položimo na topel servirni pladenj.  

Tekočino iz pekača pa uporabimo za zabeljenje prilog. Omake ne prelijemo po pečenki, temveč jo ponudimo zraven mesa. Tako pripravljena pečenka je veliko bolj zdrava kot tista, ki je pečena na masti in po možnosti še prelita z njo. 

 

Priloge: restan krompir, rdeče zelje, rumena kolerabica, kostanj z orehi na rjavem sladkorju, jabolka in hruške ter jabolčni hren.

Zdaj pa par skrivnosti:

Rdeče zelje a la Rudolf: narežeš rdeče zelje, preliješ ga z omakico iz senfa, sadni balzamični kis (slive pri nas), olivno olje, poper, sol.  Zelje naj stoji v tej marinadi par ur.

Hruške in jaboljka: Hruške in jabolka skuhaš do mehkega z vanilijevo palčko in sadkorjem.

Orehi in kostanji na rjavem sladkorju: a nisem že vse povedal? če to ne znaš, ne kuhaj!

Na koncu vino, no če si s takimi mojstri za vino, ga ni veliko za srat, začeli z moštom Jeruzalemska klet, sledilo je mlado vino s Primorske nato pa.... zame the best: Margaux 1999:

Na koncu kaj naj dodam? Piše mi prijatelj, da ne pišem več o babah in politiki. Za tak večer bi bi bil greh razmišljat o babah in slovenski politiki (o kurbariji se pač za tak dan ne pogovarja - sorči Igor). Dobra hrana, dobra debata in veseli obrazi, več pa ni!

Blaževa kava in zajtrk za punčke

Kako navdušiti svojo drago zjutraj (no, lahko je tudi draga tudi od koga drugega, samo tokrat je pri tebi, ha ha!) ?

Seveda z zajtrkom in kavico. Dva preizkušena recepta, ki zagotavljata uspeh: kava in svež kruh! Mora dišati iz kuhinje in vonj po kruhu je zjutraj eden boljših. Seveda pomaga, če je sobota ali nedelja, ker, če ji tam ob ene sedmih zjutraj začneš težit s kavo in tlačit sveže žemljice v usta, ne boš dosegel zaželjenega učinka.

Kako do svežih žemljic? Preprosta rešitev sodobne Apple mladine je, da jih imaš napol pečene zmrznjene v hladilniku t.i. iBreadroll, ampak to zna vsak. Za nas romantike pa, kako jih narediš sam? 

Vse skupaj traja 15 minut, medtem se tvoja draga še lahko valja po postelji. Vzameš dva lončka moke, dodaš sol in sodo bikarbono (ščepec) ter en lonček tekočega jogurta. Zmešaš z roko tako, da dobiš dokaj čvrsto maso, pomokaš pladenj in nanj naložiš tam pet do šest kepic iz testa. Daš v pečico (180 st) in pečeš 12 minut. Odlično! Moja hči Nika je zadevo še izboljšala z dodajanjem kislega mleka namesto jogurta, poskusila je tudi z dodajanjem dela vina (latinski recept, tele so bili šele prebrisani), namesto sode pa lahko daš pivo. Vse deluje.

V bistvu gre za izboljšano evropsko verzijo ne-vzhajanjega kruha, ki ga poznajo v Aziji (Iran, Afganistan) pod imenom 'Naan', izumili so ga Perzijci in ime ima po njihovi besedi za kruh 'nān'. 

Zraven lahko ponudiš kar želiš, od skute, sira, zelenjave, do mesnin.... Ali, kot je lepo vprašala Joan Cusack Harrisona Forda davnega leta 1988 (takrat je bil precej mlajši) kot tajnica Cyn v filmu Working Girl: 'Coffe, tee, me?' Če je odgovor zadnja opcija, počakaj z zajtrkom  in kavo za trenutek (samo nasvet, seveda).

Potem pa še skrivnost s kavo. Espresso kava in kozarec vina, t.i.'Blaževa kava' (mladi mož iz Prekmurja, živi na Dunaju). Vino naj ne bo presuho, pa ne sladkati kavo. Paše tudi z rdečim fragolinom. Mešanica tega dvojega da nek poseben okus v ustih, priporočam.

Kaj se pa lahko zgodi po takem zajtrku (zaželjeni učinek iz drugega odstavka), pa ne bi tukaj... Pa vso srečo pri zajtrku in punčki, ne si prste opečti, ker so po tem lahko neuporabni za kak boljši namen.