Strani

torek, 16. februar 2016

Reklame, reklame, reklame

Now something completely different, reklame! 

Grem lepo na fitnes in se spravim na napravico za laufat. Pred mano televizor, a ha, bo čas hitreje minil. Ravno se priklopim pa je naslovnica za Prijatelje, na eni od komercijalk, no fajn. Takoj po naslovnici, pazi to, reklame! 6:30 minut reklam, ok, bo že, pol pa šok, 6:32 min Prijateljev in kaj sledi? Ja seveda reklame! Torej, v pol ure teka sem gledal 13 minut serije in 17 minut reklam, za popizdit. Pa to kake reklame!

Top Shop, prodaja en čudovit modrc Ahh-bra, ki se prilaga kot koža, ampak to še ni vse! Če pokličete zdaj, dodamo še... do konca reklame so mi ponujali 6 (z besedo šest) čudovitih modrcov. Če jih prinesem Tatjani, se me odreče, kdor ne verjame, naj slikco pogleda. Vsak pravi dedec, ki vidi žensko v tem čudovitem modrcu reče: Ahhh, če ima pa še češke štufe na nogi (to so une najlonke sam do kolena), mora imeti pa zelo močno željo do seksa, par let Sing Singa npr.

Pol so mi ponujali pas za orodje, fajn, to bi mel. Ampak na koncu pasusa "če pokličete zdaj" so bili že trije pa še neki kosi orodja not. Žal sem laufal, bi poklical zdaj, pa se zmenil za tri modrce in en pas, to bi še nekak šlo, kaj hudiča naj s tremi pasovi za orodje?

No gremo naprej. Poleg vložkov, saj veste dama v belih hlačah razkrečena, nič ne curi, Pampersov, dveh vrst zobnih past, so tu še reklame za slovenske izdelke iz Merkatorja, npr. slovenski med, ... Zadnjič so odkrili slovensko svinjino, ki je bila rojena, vzgojena in zaklana v Avstriji.  

Saj ne rečem, tudi včasih so bile reklame, a reklame za mleko, Frutek, Slovenijo, to je bil užitek gledat, posebej za mleko, tam se je eni teti mičken razlil mlekec po oprsju... Kakšni fajni časi, pa sam ena reklama naenkrat, vmes pa legendarni Mustrovi zajčki. 

Me res zanima, koliko te reklame povečajo prodajo. Komercijalke pa so očitno v dokončni riti. Reklame, Veliki brat, reklame, sem pa tja kaka fajn nesreča za dnevnik, reklame, to je to. No zdaj imajo še Prevca, ker Tine Maze ni.
 
Bile so že takrat tudi butaste, v stilu: "Ojoj, moževa najljubša srajca!" Ampak Persil je zakon in flek je izginil! Oprano s Persilom. Zanimivo, da se feministe niso zgražale nad to šovinistično reklamo, tako kot se je Vera Kozmodisk za nage ritke na soncu. Danes jaz javkam: "Ojoj, Tatjanina najljubša bluzica!" . Časi se spreminjajo, fantki pa feminizirmo.

nedelja, 7. februar 2016

Pust je !

Da, pustni čas je. Midva se, od kar se poznava, tudi našemiva. Med najbolj nepozabne puste spada tisti iz leta 2013, ko sva, vsa polna pričakovanj, šla v soboto opoldan na Ptuj in ... bila edini maski, še naključni turisti in otroci so se slikali z nama. Na edinem štantu sredi mesta sva v sicer kislem vremenu hotela kupit krofe, pa so naju lepo napotili v bližnji Mercator... 



Letos pa je bila na Ptuju, pustna sobota precej  drugačna. Sonce, kurenti,  maske,  povorke, stojnice s kuhanim vinom in sveda krofi!

Letošnji Pust je prišel ravno pravočasno, da je vnesel malo odmora in sprostitve med šale cerarjave stalno pripravljene Vlade o visokih moralnih standardih, šalah iz Bruslja o enotni EU in šalami Angele Merkel, ki jih je povzročila s sloganom: "migranti vseh dežel, pridite k nam". Med temi komiki tudi moj priljubljeni Kahel izpade kot resen mož.

Naj komentiram kaj se dogaja v Sloveniji, našo Vlado, ki je zajebala vse kar se je zajebat dalo? Mislil sem, da sem pod Alenčičo videl in skusil vse, kar lahko naredijo nekompetentni in vase zaverovani mali ljudje. Cerar se mi je zdel pameten stric, čeprav ne verjamem v takšne instant stranke. Kako sem se zmotil in z mano ene 35 % njihovih volilcev! Moralni standardi, pa kaj še! Da univerzitetni profesorji niso in nikoli ne bodo sposobni voditi državo, mi je bilo jasno že dolgo, nekaj sem jih tudi osebno preizkusil v državni službi. Doktorat, morala in sposobnost niso neposredno povezani. Kot že ime pove, so za Univerzo, drugače bi sem jim reklo vladni profesorji, instinkt za realnost jim je zginil tam nekje med asistentom in docentom. Da se razumemo, govorim o tistih, ki nenadoma ugotovijo, da je čas za politiko. Med resnimi profesorji na resnih faksih imam kar nekaj prijateljev, so zelo spoštovani na svojem področju in tako naj tudi ostane. 

Večna služba je škodljiva in vpliva na realnost, pri vseh, ki imajo to čast, da imajo tajtl do konca svojih dni... To jim ne zagotavlja neodvisnost, kot se obrazlaga, temveč zgubijo stik z realnostjo. Vsaj jaz tako mislim, a mene tako nihče nič ne vpraša, še Tatjana ne, tak da...


Pustimo to, danes je Pust. Kaj narediš, ko se ti ne ljubi v trgovino in se ti zlušta krofov? Prosiš Tatjano, da jih speče. Pa sva zavihala rokave in se po dolgem času lotila krofov. Spominjam se časov, ko sva z očetom mesila testo za krofe, in, ker jih je bilo potrebno "klofat", je bilo to izključno moško delo. Oče je nadziral mamo, če je vlila dovolj ruma v testo, saj rum je bistvo pri tem. Običajno smo potem v družinskem okolju takoj pojedli prvo, še toplo rundo. Tatjana se tega loti dosti bolj filigransko in dela takšne majhne krofke, in glej ga vraga, ratali so!