Ukrajina, rožne revolucije in boršč

Pa spet gori Ukrajina! Ko smo začeli predsedovati OVSE januarja 2005 je ravno potekala oranžna revolucija tam doli, glavni zvezdi takrat Julija, dva Viktorja pa naš Dimsi, kot predsedujoči OVSE (no, to se mu je bolj zdelo).

 

Po tem so enega od Viktorjev zastrupili z dioksinom, zdravil se je na Dunaju. Zgledalo je, da se bodo rešili objema Rusije, pa se niso. Najprej so zaprli Julijo, pol pa izvolili drugega Viktorja. Zdaj se je začelo ponovno.

 

Hecno kako so končale vse te famozne rožnate revolucije tam doli, oranžna v Kijevu, revolucija vrtnic v Tbilisiju in tulipanov v Biškeku. Vse na območju vpliva Rusije, ob taki in drugačni pomoči zahoda, predvsem ZDA, posebno s kadri. Ne bom pozabil kako sem imel tri sestanke z predsednikom Vlade Gruzije na Dunaju, na vsakem sestanku vedno mlajši predsednik Vlade, svetovalci vedno isti (ni bilo potrebe po novih vizitkah), vsi iz ZDA.

 

Ob tulipanih v Biškeku sta bila dol naš Lojze in prijatelj Boštjan, so jih komaj rešili pred palicami, Američani, kdo pa. 

 

Pa so šle rakom žvižgat vse te revolucije, predvsem ne moreš ameriškega načina pogleda na svet prenesti na te konce, izvoz revolucije je vedno slaba ideja. Samo pogledam te izvožene revolucije na Bližnjem vzhodu: od Libije, Tunizije, Egipta in sedaj najbolj ponesrečene v Siriji. Najprej nekaj zanetimo, pol pa rep med noge pa jim solimo pamet iz Bruslja, Londona, Washingtona, ljudje pa umirajo, zares.

 

Sedaj je v Kijevu prijateljica Nataša, upam, da je na varnem, saj bi rad še kaj prišel tja in bi šla na večerjo v kakšno tipično ukrajinsko restavracijo. Mi svojih diplomatov ne znamo varovati, bog jim oprosti, če se enkrat komu res kaj zgodi.

 

Ob tem sem se spomil na tipično hrano iz Rusije, Ukrajine in sploh teh koncev, boršč! Midva, kot zelenjavarja, ne delava tega iz mesa. Ime prihaja iz staroslovanske besede za peso. Nekako se ugotavlja, da so to jed pogruntali v Ukrajini že nekje v 14. stoletju.

 

Rabiš: čebulo, česen, rdečo peso, zelje, korenček, paradižnik, zeleno in začimbe ter kislo smetano.

 

Prepražiš čebulo in česen, dodaš narezano peso, paradižnik, korenček, zeleno in začimbe. Nekaj pese spraviš, jo naribaš ter dodaš skupaj z naribanim belim zeljem ene 10 minut pred koncem. Vse skupaj ponudiš lahko na popečenem kruhu s kislo smetano, pa dober tek!

 

 

 

Soft und Sicher, po slovenskih cestah

Kupili smo papirate robčke v DM, Soft und Sicher. Krasno, sem potolažen. Vedno bolj kupujemo izdelke v trgovinah stacioniranih v Avstiji. Sem bil tam dolgih osem let  in razumem, kar pa ne razumem, je, da so praktično vsi izdelki cenejši v Avstriji! Pa kako so nas lahko, te osovraženi Jodlarji, tako nažgali!

Zelo preprosto, ne pustijo pod pritiskom teh: 'Pa daj, je super fant, moj nečak, in obvlada vse!'. Zadnji od padlih angelov je direktor Državne direkcije za ceste. Ga poslušaš, gledaš, pa ne verjameš! On je vse, najpametneši in vse štima! Pa ne me jabat! Se voziš po teh famoznih cestah, uničujejo ti podvozje avtomobila, vsako leto rabiš optiko,  a oni so k angelčki! To, da je popušil 90 % proračuna v enem letu, seveda nima nobene veze z njim! Butl, zdaj pa je odstopil zaradi pritiskov medijev!?   

Kako se tele državni lulčki ne znajo obnašat z mediji, ne moreš verjet! Oni so vse in edino, dragi moji lulček, konec je! Pa ni kriv Janša, prebrali smo vas! Pojdite domov pa ne se več oglašat!

Pa veste, nisem burbučolog, ki kar tako malo serje, sem magister gradbeništva in delal sem na projetiranju mostov. Za razliko od DDC, ne lažem. Zapiranje mostov, ko ni več denarja, je dim za medije. Ta isti tipček je bil tam 10 let, pa vsako leto je držal gobec, ko so mu zmanjševali denar za vzdrževenje, zdaj pa, ko je izpadu Kekec pri novinarjih, je pa nenadoma ugotovil, da lahko kupi pet minut slave in odstopi zaradi izsiljevanja! 

Soft und Sicher, tako odhajajo slovenski odgovorni luleki. Res pa je, da na koncu peče. In ko smo pri tem, dragi Kekec, pejd domu in ostani tam. 

 

Very best things in life are free - artičoki

Kot poje Tom Jones v pesmi 'Help yourself', ki sva jo midva poslušala med vožnjo nazaj iz Sevnice, so najboljše stvari v življenju zastonj. Ljubezen, prijatelji, otroci in dobra hrana. No, ni vse čist tak, otroci niso najbolj poceni, povzročajo pa neizmerno veselja in ponosa, ljubezen te tudi nekaj stane, mene je vsaj pet kuhinj, pa kak meter živcev, hrana in prijatelji pa tako ali tako gredo skupaj. Ampak najboljše stvari pa so for free, uživanje in veselje ob malih radostih, ki si jih prirediš skupaj z ljudmi, ki jih imaš rad.

Včeraj sem se spomnil nečesa kar me je naučila babica Afra, prišlo pa je iz Benetk od naših sorodnikov, živečih tam in zame glavne kuharice, tete Ive. Artičoki. No, pa smo razvajali mojo Tatjano, kako, sledi.

Kupiš dva sveža artičoka, mesnata, če se le da. Za to potrebuješ, cel strok česna, peteršilj, drobtine, olivno olje in malo paradižnikove omake.

 
Artičoku odrežeš del na vrhu, bete olupiš in notranjost narežeš na drobno, dodaš česen in peteršilj ter vse skupaj pražiš na olivnem olju, ko porumeni, dodaš drobtine in pustiš, da malo porjavijo. 

Liste artičoke razpreš in maso polniš za posamezne liste, malo traja a se splača. Ko imaš skoraj vso maso za listi, jih stisneš skupaj, ostanek mase pa v večji posodi segreješ na olivnem olju, dodaš malo paradižnikove mezge, položiš na vrh artičoke z glavo navzgor, dodaš malo vode in dušiš kako uro. Sproti mešaš in dodajaš vodo, da se ne prime in zažge spodaj.

Volila, to je to, dober tek, pa kozarec dobrega vina zraven.

Iz Dunaja z ljubeznijo - kava, melange & vpliv Franca Jožefa na kuhinjo

Bil sem na Dunaju, dolgih osem let, večinoma lepih in zelo zanimivih. Ostalo mi bo v spominu veliko stvari od tam, zgodovina, kot moja ljubezen, ena od hčera je spoznala prednost tujih šol, povohal sem diplomacijo, predvsem tujo in začel razumeti multilateralo, ki jo moraš imeti rad, drugače pa je dolgčas, spoznal odlične ljudi, tujce, s katerimi prijateljujem še danes. Razen tega je moj dedek študiral tam od leta 1912. Ena boljših stvari, poleg miru in  pa je kava.

 

 

Dunajčani so spoznali kavo po obleganju Turkov leta gospodovega 1683, pod vodstvom Sulejmana I. Ko je Poljak Jan Sobieski pregnal Turke, je za njimi ostalo kar nekaj robe: petindvajsetisoč šotorov, deset tisoč volov, pet tisoč kamel (Pahorja še ni bilo, da bi dve odpeljal), več papig, opica in vreče napolnjene z zrni. To so sicer hoteli sežgati, a jih je vonj ustavil.

 

 

Franz George Kolschitzky, po rodu Poljak, ki je pred tem poiskusil turško kavo pri Turkih (se je šmuglal iz obleganega Dunaja), je postavil prvo javno stojnico za kavo na Dunaju.

 

Prva kavarna je bila Modra steklenica na Domgasse, ki je vzor vsem dunajskim kavarnam. Kavo je stregel skupaj s pecivom v obliki polmeseca 'kipfel' ali po naše kifelc. Kasneje je kavi odvzel zoc in dodal mleko. Pa imamo dunajski 'melange' (podobno kot kapučino, samo, če naročiš kapučino, dobiš kavo s smetano).

Je pa 'melange' tudi precej strupeno raketno gorivo, ki so ga uporabljali, kot eno od komponent, Rusi, pa tudi Jugoslavija, za pogonsko gorivo. Smo ga pa, v času mojega dela na OVSE, uspešno uničevali v Ukrajini, Azerbadžanu, Črni gori,...

In kje je zdaj Franc Jožef I.? Ta naš vladar dolgih 60 let pa je bil, po mojem eden najbolj dogočasnih ljudi. Baje je vsak dan za kosilo jedel 'Taflspitz'. Kaj je to? Ena čist navadna kuhana govedina v juhi, ki pa jo na Dunaju prodajajo za zlato. Najbolj poznana je veriga restavracij Plahuta. Postreže se s kuhano zelenjavo, hrenom, špinačo ter restanim krompirjem. Kot je enkrat povedal kolega diplomat iz Anglije: 'Kuhano meso je samo za psa!'

 

A ja pa še to. Famozni dunajski zrezek (Wiener Schnitzel) je iz Milana! Imenujejo ga Milanese, pohan kos svinjine. Baje je naš Franc Jožef je enkrat na potovanju predlagal kuharju, da vpraša za recept, od tu naprej je vse zgodovina, pa zamenjali so svinjino s teletino... Po drugih pripovedovanjih naj bi bil to maršal Radetzky, saj veste, to je tisti, katerega marš je vedno na koncu Novoletnega koncerta z Dunaj: tarara, tarara, tarara, ta, ta.

Filmski maraton in Američani

Pa sva imela ta vikend čas za ogled raznoraznih filmov in nadaljevank, to paše po napornih praznikih. Res je, da me je vlekla spet na Celjsko kočo in sem imel trde noge še kak dan (žal samo noge), ampak bilo je super! No na Celjsko ne hodi v soboto dopoldan, celo Celje gre gor in pol, v maniri, kot da lezejo na Triglav, se vsi pozdravljajo! To pomeni, da skoz pozdravljaš 'dober dan' in tak. Se spomnim, kako so me v Ameriki čudno gledali, ko sem vse pozdravljal, ko so v lift stopili! 'Hello, good morning' in tak, glede, da ima lift v povprečni ameriški stolpici tam nekje 30 nadstropji in ene 20 ljudi v njemu, si res burek! No to, poleg prepiha in uporabe copat na obiskih, je to za Američane nekaj po čemer si za vedno zapomnijo Slovenijo, pri tem seveda hvalijo Bled, Portorož in blejske kremšnite, več pa tak ne vedo.

Ne več, sedaj je tam (v ZDA namreč) Katarina Čas! Sva si ogledala Volka iz Wall Streeta, res je lepa punčka, sam kaj ko je takih, v filmu posnetih orgijah, veliko, ima pa lepo urejeno 'frizurco' (pazi tam nekje na koncu, k leze v postejo k diretorju švicarske banke!). O tem seveda naši mediji niso poročali. Da ne govorim o treh punčkah, ki se nage skrivajo za slovensko zastavo! Odlična promocija za državo! Ni kaj, če bi še našega vrhunskega kandidata za GS OZN vključili, bi bili na konju! Res pa je, da sta imeli Katarina in Alenčica istega lektorja za angleščino. Film je, vsaj zame, dober, kaže vso dekadenco, ko imaš preveč denarja in se igraš z, kot je v enem od filmov rekel Danny de Vito, 'Other people money!'. Leonardo, ali kot ga imenuje moja Tatjana, Leopardo, je res odličen! Priporočam, res.

Vmes sva si privoščila, po nasvetu moje hčerke Nike, novi tretji del Sherocka na BBC. Gledava ga že dve sezoni, a vedno bolj se mi zdi, da ga punce gledajo zaradi glavnega igralca Benedicta. Krasen fant, že v Zvezdnih stezah, a zgodba ni ravno tisto, tisto, kar bi me nepopisno navdušilo. Bomo videli, danes prihaja novo nadaljevanje...

No pa gremo k mojemu drugemu prijatelju Cloonyiju (alias šofer avtobusa iz enega od starejših blogov...). V filmu Gravitacija. Razen največje riti med igralci, kot bi dodala moja Tatjana, nima ravno vloge za Oskarja. To bil lahko igral tudi jaz, samo dost velik skafander rabim. Zanimivo, da je prej umrl, predno ga je gravitacija njegove gromozanske riti potegnila na planet. Ampak to ni najhuje. Moja lepa Sandrica Bullock, ta pa je katastrofa! V eni uri uniči vse na orbiti, kar je človeštvo ustvarilo v zadnjih nekaj desetletjih: začne se s shuttlom, sledi mednarodna vesoljska postaja, vozi ruski Sojuz do uničenja in na koncu pristane na kitajski postaji Tiangong, jo uniči in pristane na Zemlji s kitajskim Shenzhujem (seveda nima pojma o kitajskih pismenkah), ki ga uspešno potopi! Kritiki, rečite kar hočete, a nekdo, ki je prvič v vesolju in je zdravnik, se sprehaja med vesoljskimi postajami s pomočjo ročnega gasilnika, kot pogonom (kot robot WALL-E)! Dajmo no! Slovenski film Patriot, ki je imel tam nekje 736 obiskovalcev, je bomba proti temu tralala filmu, ne rečem odlično posnet, a zgodba...! 

No danes sva gledala film Rush o Niki Laudi in Jamesu Huntu, mislim, da je mnogo boljši film in posebaj zgodba. Kaj naj rečem? Fenomenalno! Film, ki pove vse o človeški naravi, veseljak in uživač na eni strani in discipliniran in organiziran dolgočasnež na drugi. No Oskarja ne bo dobil, Američani tak al tak to ne zastopijo, še razmišljajo kako se bo Clooney rešil,  pa še nobenega terorista ni not. Zelo toplo priporočam, pa še vseh dirkačev se naša generacija spomni!

P.S.: Prosim a lahko nehate s zdravstvenim stanjem Šumija!  Na vseh slo novicah je on edina tema, razen te, se je danes še Angelca polomla na smučanju, torej... niso vsi za smučke in sneg. Pa še Tina je bila 24-seta :(

'When you are smiling all world smiles with you' in novo leto 2014

Pa smo dočakali novo leto 2014! Kot je pel moj idol Dean Martin: 'When you are smiling all world smiles with you, but when you're crying you bring on the rain', torej smeh v 2014!

 

Prvi dan novega leta je pa namenjen par tradicionalnim stvarem, no vsaj v Sloveniji pa pri meni tudi. Muss Sein je novoletni koncert, pa skoki v Oberzdorfu in seveda sarma!

 

Baje cela Slovenija je sarmo 1. januarja, no tako so vsaj povedali danes na radiu. Tudi moja Tatjana jo je naredila, z eno spremembo, ker ne jemo mesa, je v njej (sarmi namreč) tofu. Zelo o.k.

 

 

 

 

 

 

 

Jaz imam pa še en obred prvi dan, to je ogled filma Nekateri so za vroče z Merlinko, Lemmonom in Curtisom. To mi je ostalo še od mladosti, ko so tam ene 30 let nazaj v času praznikov na TV vedno vrteli ta film. Najbolj se spomnim ogleda nekje v začetku 80ih, ko smo na zabavi očetu uspešno dvignili ves parket v dnevni sobi, pol smo pa film gledali med maminimi rožami, ki so služile kot obtežitev za parket. Kot zanimivost naj povem, da je oče s tem še zaslužil, od zavarovalnice, presežka takratnih dinarjev pa ni hotel deliti z nami, češ to je za njegove živce. Je pa od takrat naprej, kadar sta z mamo odšla kam, mi pa imeli hausbal, slikal hišo, za spomin in zavarovalnico.

 

No pa nazaj k filmu. V njem je Merilin najboljša od vseh svojih vlog, verjetno zato, ker igra rahlo zapito, nesrečno in ne preveč brihtno dekle, kar je res bila. No Lemmon in Curtis sta pa le stebra filma. Vsakič me presenetita s kakšnim dialogom, včeraj z neumnostmi, ki jih spušča Curtis, ko sta z Merlinko na ladji, za crknit! Merlinka gleda mečarico na steni, pa ji pove, da je to slanik. In kako dobijo te ribe v kozarčke? Se skrčijo, ko jih mariniraš!

 

V glavnem ta dva bizgeca, ki sta končala Sheboygan Conservatory of Music, sta tukaj res nenadkriljiva. Sheboygan je vukojebina v državi Wisconsin, ob Michigenskem jezeru. A la Duplek, po naše.

 

 

In za konec v duhu filma: Nobody is perfect! razen mene, seveda :)