Divjačinski golaž Montepulciano

Pride tak dan, ko imaš vsega dovolj, pisarne, izpahnjenega kolena, kvazi prijateljev, ki se te spomnejo le, če jih pokličeš, vitezov,.... Kaj takrat? Odšantaš domov in se sprostiš v kuhinji. Kaj, če bi delali kaj divjega, divjačino?

Super, v italjanskem mestu Montepulciano, blizu Siene, ki so si ga omislili že Etruščani in sva ga tudi midva obiskala, so imeli vedno probleme z divjimi prašiči in so imeli in še imajo odlično črno vino. Pa se je en domačin spomnil, kaj če jih, prašiče namreč, uporabimo za golaž, v nasprotju z Galci, ki so ga pekli, Obelix npr. Voijla! Kako ga pripraviš?

Greš z lokom ali puško v bližnji gozd in počiš prašiča. No, to je bilo v času Robin Hooda, danes greš v mesnico z divjačino, ali pa nagovoriš kakšno lovsko družino. 

Potrebuješ, poleg malo uležanega divjega pujska, čebulo, čili, mleto papriko, baziliko, peteršilj, majaron, mleta kumina, mleti lovor in seveda vino iz Montepulciana.

Na radiju daš na ful Doorse, najbolje Roll baby roll all nigt long (Roadhouse Blues) in začneš. Popražiš čebulo in čili, daš pol kozarčka vina, da se vse zmehča, dodaš nesrečnega prašiča, popražiš, začimbe in zaliješ z vinom. Seveda si kuhar med tem privošči ostanek iz flaše, lahko rahlo pozibavaš z boki ob Doorsih in vse v prvem odstavku omenjene, pošlješ nekam.

Na koncu lahko golažu dodaš malo kisle smetane.

Zraven si narediš malo širokih rezancev in regrat s slanino. Seveda zelo paše, če je s teboj tvoja draga, ki te gleda kot bogeca, ker si tako fino skuhal :)

Pol si pa daš na TV The Big Bang Theory in se močno režiš. Jaz sem, prosto po Tatjani,   nekje med Sheldonom in Penny....

Miro Cerar kot reinkarnacija Jožeta Smoleta

Zadnje dni malo preveč berem in gledam dnevnike na TV. Občudujem čaščenje lika in dela Mira Cerarja in njegovih izbrancev, njegovo prilizovanje pijančku Junkerju in na kakšen način se kot PV vpleta v praktično vse odločitve t.i. poslovnega sveta in seveda vsi skupaj zajebejo Cimos, zdravstvo so že zdavnaj. Pa kje najde te modele ali kot je napisal Bojan Požar: " Who are these people?"  To sem nekje že videl, po krajšem premisleku se spomnim, SZDL in ZKP, Jože in Milan...

Jože Smole

Jože Smole, imenovan Božiček, je bil predsednik SZDL, za mlajše bralce, ki nimajo pojma o zgodovini delavskega gibanja (4. letnik srednje šole v pravem, poštenem sistemu) to je Socialistična zveza delovnih ljudi. Ime Božiček si je zaslužil, ker je prvi omogočil takratnemu nadškofu Šušterju, da nam je, kljub trmarjenju in cepetanju z nogami Milana malega, voščil Božič. 

In kaj imata podobnega z Mirotom? Veliko, oba na zunaj velika demokrata, s posluhom za dialog z drugače mislečimi, polna pravne države, ne dovolita pa kritike na njuno delo, Smole je imel precej pripomb na samostojnost Slovenije in ni prenesel kritik na socialistični sistem. Oba vodita organizacije SZDL in SMC, kjer se zbirajo  karieristi in ljudje, ki potrebujejo neko funkcijo, ne glede na sposobnost in znanje, pomembno je podpiranje lika in dela Vodje. Oba imata svoje glasilo, Smole je imel glasilo SZDL, častnik Delo, Miro ima samo "žuto štampo" Story, no tukaj ga je Smole malo dal v sveto olje. 

Na kratko, oba moža sta nam prodajala demokratske bučke, v srcu pa sta mala diktatorčka, predvsem pa mala, zakompleksana primerka človeške rase. Tako kot je bila SZDL vsepovsod prisotna, je Miro z SMC prisoten vsepovsod, še pri nakupu ograj na meji, ki jih je spretno kupil pri našem sosedu v Teharjah (sedež stranke par uličnih številk stran). Škoda, da ni Miro prej povedal, žično ograjo znam tudi jaz prodajat, pa še včlanil bi se za ta posel, v stilu pusti nazore, sam da si zraven in kaj kapne.

Ma naj ga vrag pocintra, še let in pol bomo pa že zdržal, a ne? Dajmo nekaj lepega in veselega. Nastopil je čas regrata. Pomlad je tu! Zame je najboljši tako, da na olju segrejem slanino, v vročo slanino vlijem kis in vse skupaj na regrad. Njama!