Kot poje Tom Jones v pesmi 'Help yourself', ki sva jo midva poslušala med vožnjo nazaj iz Sevnice, so najboljše stvari v življenju zastonj. Ljubezen, prijatelji, otroci in dobra hrana. No, ni vse čist tak, otroci niso najbolj poceni, povzročajo pa neizmerno veselja in ponosa, ljubezen te tudi nekaj stane, mene je vsaj pet kuhinj, pa kak meter živcev, hrana in prijatelji pa tako ali tako gredo skupaj. Ampak najboljše stvari pa so for free, uživanje in veselje ob malih radostih, ki si jih prirediš skupaj z ljudmi, ki jih imaš rad.
Včeraj sem se spomnil nečesa kar me je naučila babica Afra, prišlo pa je iz Benetk od naših sorodnikov, živečih tam in zame glavne kuharice, tete Ive. Artičoki. No, pa smo razvajali mojo Tatjano, kako, sledi.
Kupiš dva sveža artičoka, mesnata, če se le da. Za to potrebuješ, cel strok česna, peteršilj, drobtine, olivno olje in malo paradižnikove omake.
Artičoku odrežeš del na vrhu, bete olupiš in notranjost narežeš na drobno, dodaš česen in peteršilj ter vse skupaj pražiš na olivnem olju, ko porumeni, dodaš drobtine in pustiš, da malo porjavijo.
Liste artičoke razpreš in maso polniš za posamezne liste, malo traja a se splača. Ko imaš skoraj vso maso za listi, jih stisneš skupaj, ostanek mase pa v večji posodi segreješ na olivnem olju, dodaš malo paradižnikove mezge, položiš na vrh artičoke z glavo navzgor, dodaš malo vode in dušiš kako uro. Sproti mešaš in dodajaš vodo, da se ne prime in zažge spodaj.
Volila, to je to, dober tek, pa kozarec dobrega vina zraven.
Ni komentarjev:
Objavite komentar