Dalmatino

Končno sva si privoščila dopust v Dalmaciji, kot zadnjih nekaj let, na Korčuli. Razen tega, da je kar toplo, je oddih tukaj odličen!

Mali kraj Lumbarda, ki je zaživel šele, ko je postal svoja občina in se 'odcepil' od Korčule, je neverjetno živ. Vsak petek ribarsko veće, koncert Marijačijev, parkrat so ga napadli pirati iz Blata, dirkajo z osli, no, jaz sem bil izven konkurence, osel na pivu.

Kar pa me vedno preseneti je, če le znaš kuhati, je hrana v gostilnah sicer dobra, a doma te reči zagotovo narediš bolje. Tako, da kar kuhava proti večeru doma, seveda pa poskušava tudi stvari po oštarijah.  Tatjana, ki mičken prej vstane kot jaz, se odpravi na mol po sveže ribe, lignje, pa je! Seveda je vedno "muss sein" črna rižota!

Pred par leti sva bila v Komiži na Visu in sem se smejal v mali gostilnici na obali, ki je vsak dan ponujala poljnjene paprike, češ, kdo to je sredi poletja.., ampak to je v resnici poletna jed, ki tudi na najinem meniju ni manjkala. Je pa potrebno dodati, da so filane paprike  iz domačih paprik (sicer gojenih v dolini Neretve) čisto nekaj drugega kot iz unih lepih iz Lidla.

Zadnjič so naju znanci povabili z barko na otok Proizd, kakšno uro s ladijco "toko toko" iz Vele Luke. Na barki je gazda kuhal hobotnico v lastnem soku z malo čebule in malo vina, odlično! Na otoku smo nabrali prave mušule, Kunjke ali kot pravilo domačini, pizdice. Skuhane na belo so bile čudovite!

P.S. ladjice "toko toko" so čolni, ki jih imajo domačini v Dalmaciji, naftaši z notranjimi motorji, gredo precej počasi. 

Seveda sva obiskala najino prejšnjo gazdarico babi Zdenko v Tre Porte, brez domače travarice ni šlo. Še dobro, da je potrebovala mojo pomoč pri podmorskem odkrivanju njene 'bove' in ponovne nastavitve le-te. Sem lahko malo počival pri nazdravljanju. O tem kraju in dogodivščinah sem pisal v "Oliver, Gibonni & Hauser ali Korčula poleti".

Žal Oliverja ni več, ravno te dni je umrl, bil je veličastna poslovitev od njega v Splitu in kasneje v Veli luki. Malo smo žalovali, jokali, posebej moja Tatjana, zanjo je bil Oliver simbol morja in Dalmacije. Vedno, ko prečkava hrvaško mejo se začne iz CDja oglašati  Oliver, včasih Gibonni, ne mara pa t.i. kojotov, to so pa dalmatinske klape. Sem se kar navadil na Oliverja, tudi na Gibonnija, to bo za začetek dovolj.

Ko je pa prevroče za plažo in ti je dolgčas, priporočam, da se lotiš priprave "sugo al pomodoro" in si ga spraviš za kasneje, saj najboljše sestavine so doma tukaj, česen iz doline Neretve, paradajzi, bazilika, malo pekoče paprike. Vse skupaj na olivnem olju, prepražiš česen, pekočo papriko in malo sladkorja, dodaš narezan paradižnik, ki ga prej olupiš in kuhaš na malem ognju kakšno uro in pol. Nato jih vliješ v flaške in jih hladite počasi zavite v brisačo npr.. Zdržijo do leto dni.

Zakaj tokrat nič o politiki? Prvič je čas kislih kumaric, čas za dopust, deklice v bikinkah ali celo brez, hladno pivo, poleg tega ne morem biti bolj duhovit kot je realno dogajanje v Ljubljani. Vsem želim lepe in vesele počitnice, jaz letim na plažo brat enega Nesbota, za recepte pa lahko pišete na zasebno na FB.