Strani

sobota, 25. oktober 2014

Kad žena čuti, nemoj da je prekidaš...

...je povedal kolega Tomo v najljubšem lokalu v Celju. In evo ti ga na, naša Alenčica (a novinarčki tega pregovora v naslovu ne poznajo ?!), spet razlaga o strašni zaroti, ne bo povedala vsega, bo pa mogoče nekoč knjiga. Ta skrivnost o propadlem komisarskem mestu bo izšla skupaj z podatki o umoru Kennedyja in vesoljci iz Roswella. Da je z njo kaj narobe? Neeee, zarota! Druga teta je s sproščenostjo, znanjem jezika, nasmehom in s samo enim mesecem politike (verjetno je to prednost) zmogla. To veliko pove o tem kakšne so norme za postati PV v Butalah.


Gledam novičke na naših medijih, spet poplave, spet je vse odneslo, a da bi država kaj povedala na to? Ne. Po poplavah pred par leti se ni zgodilo nič, po žledu tudi ne, pa za koga imamo vse te strašne agencije, službe in inšpekcije? Za nas očitno ne. Poslušam pogovor dveh stručkotov, eden iz Ljubljane, drugi iz občine pri Ljubljani, ki ne dovoli zadrževalnikov že 44 let. Tipično Butalsko, sam da sosedu krava crkne. Pri teh rečeh se počasi ta naša slo verzija demokracije neha, imaš prostorski načrt in ga izvedeš, civilne iniciative pa naj se ukvarjajo s čim drugim. Varnost ljudi in premoženja je na prvem mestu, ne pa vsak lolek, ki mu kaj ne paše, pa še vsi se na vse spoznajo.

Stric Miro se raje sprehaja po Bruslju in spet lažemo kako se bomo držali vseh dogovorov, s figico v žepu, seveda. Doma se je spet zbudil škrat Štrukeljc in povedal, da šparali pa ne bomo, pa če vsi crknemo.
 
Jeba, bi rekel moj prijatelj Slapko. Pred ene sedmimi leti sva na Dunaju razmišljala o stranki, ki bi prevzela oblast, no čez eno leto bova imela spet šanso, Marko pa bo tokrat lahko član.

Zdaj pa za boljšo volje še nekaj o kuhanju. Tale zvarek mi je Tatjana naredila doma, jaz sem seveda naredil knedle, pripravil na mizo in pospravil v pomivalca. Evo:

Kruhovi knedli:
Najprej iz starega kruha narediš kruhove knedle, to verjetno vsak zna: kruh na kocke, mal mleka čez, da se zmehča, žlica Vegete, na olju popražiš čebulo, nekaj zelenih začimb, vse skupaj zmešaš, po potrebi dodaš drobtine in izdelaš kroglice, kar imaš preveč, zmrzni.

Omaka:
V voku prepražiš po dolgem narezano mlado čebulo, dodaš mešanico gobic (ki jih je nabrala Tatjana), domača buča Hokaido, čili, zaliješ z malo vina, sol, poper, dušiš, na koncu dodaš polnomastni grški jogurt (Lidl, Erdinanous Creamy natural yogurt).

Zraven solata: rdeče zelje (način Rudolf) in repincl z jajčkom.
 
Dober tek, ni kaj, jesen je tu.


 

Ni komentarjev:

Objavite komentar