Strani

nedelja, 5. maj 2019

Zevs in ljubica Cynara

To je pa prava zgodba za ta blog: politika/prevara, ženske in hrana! 

Zevs je enega lepega dne obiskal svojega brata Pozejdona in tam na obali zagledal čudovito punčko, Cynaro. Takoj ga je omrežila, ne toliko na področju gledanja, kot bolj na mesenem področju, naš človek, ta Zeus. Odpeljal jo je med bogove kot ljubico, a naš Zevs je imel kar nekaj teh deklic in premalo časa za vse. Cynara se je dolgočasila in vsake toliko odšla na obisk k mami domov na zemljo. Ko začne ženska odhajati k mami, je hudič tudi, če si Zeus. Ta se je razkuril in nagnal punčko nazaj domov. A ne kot lepo punco, temveč kot artičoko, najlepši cvet, naj imamo še mi smrtniki kaj od nje. 

Kako pripravimo ta najlepši cvet? Odpremo ji lističe in če je sveža, Cynara spušča glasove, ko ji odpiramo liste (škripa). Če ne spušča glasov, poiščite, kot Zevs, drugi cvet. Namočimo jo v  vodo, da se dobo opere. Potrebuješ še vsaj cel strok česna, petršilj, olivno olje, malo paradižnikove omake (fino je, če si jo sam naredil) in seveda kozarec vina. 

 
Artičoki odrežeš del na vrhu, bete olupiš in notanjost narežeš na drobno, dodaš česen in petršilj ter vse skupaj kratko popražiš na olivnem olju, ko porumeni.

Liste artičoke razpreš in maso polniš za posamezne liste, malo traja, a se splača. Ko imaš skoraj vso maso za listi, jih stisneš skupaj in na vrhu malo poliješ olivnega olja. Artičoke malo segreješ na olivnem olju, dodaš malo paradižnikove mezge, vino in dušiš kako uro. Sproti mešaš in lahko dodajaš vodo, da se ne prime spodaj.

Pri konzumiranju Cynare je najbolje, da ste sami z Cynaro ali v dvoje z ljubljeno osebo, ker je to tudi močan afrodizijak! S prsti odtrgaš list in ga nežno potegneš skozi zobe in ustnice. Z zobmi olupiš belo na koncu lista, to je pravi užitek. Seveda pa kakšen kozarec belega suhega vina ne sme manjkati. Po tem ugotoviš, da ga je Zevs malo polomil.


Ni komentarjev:

Objavite komentar