Strani

sobota, 8. marec 2014

Družbena omrežja kot poneumljanje

Družbena omrežja so postala nekaj kar je 'muss zein' za vse nas. Ali res? Jaz sem se začel s tem strupom ukvarjati ene štiri leta nazaj, na Dunaju.


Najprej seveda Facebook! Odpreš profil, naložiš svoje najlepše slike, najdeš prijatelje in gledaš kaj se jim dogaja.  Počasi ugotoviš, da je večina 'prijateljev' tam samo zaradi števila, potem ti jih ostane ene 15, in to je tisto s katerimi komuniciraš. Pol najprej umakneš svojo sliko s profila, pa nehaš čisto vse osebne slike objavljati, ker večine t.i. prijateljev tak ne zanimajo. Eni se hvalijo kje vse so bili, ostali so jim fauš,... Všeč mi je bil zadnjič en na radiju, ki je povedal, da se v času posta 40 dni ne bo prijavil na FB! Bravo, je tak rajc kot alkohol.

  

No, pol ti nekdo pove, da za profesionalne kontakte je Linkedin. Pa se prijaviš in tam bereš neverjetne CV ljudi. Ampak pozor! Kot je zapisala Ann Friedman je to tako, kot da se prijaviš na veliko konferenco z odmevnimi govorniki, da bi spoznal čim več pomembnih ljudi, a v resnici srečaš samo take kot si ti, ki ne poznajo nobenega pomembnega. Prideš tja z roko polno vizitk in  ugotoviš, da so govorniki odšli, tam so ostali samo taki kot ti, z rokami polnimi vizitk. Preko Linkedina ne boš našel službe in dobrih kontaktov, žal.

Pol pa še Twitter, fajn, samo kaj za vraga pa naj vsaki dan tam čivkam, kot je rekla ena bolj butastih poslank iz MB, gospa potrata časa? Od ene 100 čivkov sta eden ali dva taka, ki me nasmejeta, ostale informacije, kaj je delala Vlada, vsak resor ima svojega čivkača (če bi tok delali, kot čivkajo, ne bi bili v taki riti), pol ene, ki sporočajo vse za vsako uro, tudi kdaj so prdnili, .. Na kratko, totalna zguba časa!

Moje mnenje na vse to je, da če res nimaš kaj za delati, pol si lahko cel dan na teh omrežjih, pišeš, čivkaš, nalagaš slike, zgubljaš pa quality time, kjer si lahko zunaj, delaš kaj v naravi, tekaš, se družiš V ŽIVO s prijatelji in tako.
 
Posebno cenim, da moji hčeri, kadar smo skupaj, pospravita mobitele in jih nimata na mizi med klepetom in kosilom. To je pri današnji generaciji res neverjetni dosežek! Drkat mobitel med kavo, jedjo, za mizo,... res pa je da jim je nepopisno dolgčas in na ta način jim bo še dolgo! Me zanima kako tele seksajo? Ah pa oh si pošiljajo po SMS, al kaj?
 
Vse te naprave so bile za olajšanje dela. Se spominajam prvih pagerjev, ki smo jih dobili davnega 1992 na MORS. Mater smo bili važni! No pol je en vikend celotno vodstvo takratne Uprave zadolžene za nesreče, zatajilo. Eni smo ga ugasnili, enemu je padel v lužo med pranjem avta, enemu v WC (pol smo dobili krasne ket'nce za pripeti na pas), najboljši je bil tisti, ki mu je baterija crknila, pa je čakal šefa logistike za novo! Direktor, pokojni Bojan Ušeničnik, nam je v ponedeljek lepo napel ušesa! Pol so pa prišli mobiteli veliki kot cigel za klet zidat, počasi smo prišli na ta drekec pekec, ki ga nosimo sedaj.

Vse to je bilo izumljeno, da človeku olajša življenje, a mu ga je res? Ne, dosegljiv si vedno, na WC, na babi, nikoli mira. Veliki frajerji danes NE uporabljanjo mobitela! To je moj cilj!

 
 
 






Ni komentarjev:

Objavite komentar