Črni petek na Dunaju & meksiški zajtrk

Pa smo šli.... Ne spomnim se kdaj sem šel na Dunaj s 'šoferjem', mojim prijteljem Gorazdom. En drugi prijatelj je namreč organiziral otvoritev nagrobnika velikemu Mariborčanu Hermanu Potočniku, pa sem obljubil.. Moja Tatjana je šla raje na sodišče v Celju. Pol pač rabiš šoferja. Po ne vem koliko časa, sem prespal pri mami in ponovno zvedel o vseh težavah nje, Maribora in Slovenije. Zjutraj pa na rajžo...

 

Dogodek je bil super, zanimiv, še bolje pa se je izkazal moj 'šofer'. Pred hotelom, kjer smo imeli kosilo, ga je rešil šofer VP v Avstriji, strašni Draško, človek, ki vse uredi. Ker ni bilo nobenega parkirnega prostora, je hitro pred hotelom naredil red s komentarjem: Za g. Cimperšeka pa mora biti vse!' in smo parkirali pred vhodom, mi in veleposlanik.

 

Na kosilu pa malo pogovarjanja s kolegi na veleposlaništvu, kaj se kaj dogaja na Dunaju, očitno signali v Ljubljani držijo. Žal v tej podalpski deželi lahko postane veleposlanik vsak, sam dosti tečn mora biti, tako kot kandidati za ministra. Sem vesel, da  sem zapustil Kahlotovo ministrstvo in tisto žensko na Dunaju (ki vodi misijo, ne uno drugo go. Cloony, o njej smo že preveč govorili...sam tolk).

 

Kasneje sem ugotovil, da ima Gorazd svoj posebni prometni znak,  (glej sliko desno), ki pomeni prepovedana smer za vse razen za Gorazda. Ker sem pozabil, da je sedaj del Hilferce zaprt, smo seveda pogumno zavili tja, se vozili med pešci in kolesarji, brez problemov. Pot tja je bila namreč nujna, saj sem dvignil karte za Rolling Stones na Dunaju 16. junija! Sam, da ostanejo Rolingi o.k., ko sem prvič kupil karte, je Keith na glavo padu s palme, pa so preložili koncert!

Med vožnjo v smo večkrat diskutirali o sutuaciji v Sloveniji, nismo pa vedeli, da je bil to tudi črni petek za slo politiko. Odstopili so Gašperja na kvadrat, stric Arhar je šel kar sam iz NLB, drugega najboljšega župana na svetu so pa poslali v luknjo za tri leta. Tc, tc, to se ne bo dobro končalo.

Danes je cvetna nedelja, nekaj mojih prijateljev in prijateljic teče na dunajskem maratonu, vso srečo! Midva pa na kolo, pa gor in dol po Slovenski goricah. Zaradi mraza zjutraj le enih 16 km. Nato mi je Tatjana naredila meksiški zajtrk za težake. Tortilja, fižol, čili in jajce.

In kako to gre: na olju prepražiš, čebulo, česen, papriko, paradižnik, baziliko in čili, v to maso pridodaš rdeč fižol. Tortilje popečeš in nanje naložoš omako, zraven spečeš jajce na oko (to bo šlo, a ne?), ponudiš z blaževo kavo in poslušaš Glen Mullerja, več pa ni! Flaša pa je darilo od mojega "šoferja"...