Kam za Veliko noč, pa da ni tam vsaki drugi Slovenec? Furlanija - Julijska krajina, Gradež! Kljub malo slabšemu vremenu, nisva romala v Umag, kjer je lih tak scalo.
Na poti tja sva se ustavila v Lokvah, da sem končno pogledal famozno picerijo Ambasador, ki jo ima v sosednji hiši veliki slovenski veleposlanik Drago. Sva delala skupaj v Sarajevu, človek anekdota. Sem pa Tatjani pokazal tudi vojaški muzej, kjer je varno spravljena moja uniforma CZ iz časov razminiranja vojašnic v Sloveniji.
V dobrih dveh urah si tam iz Celja, nobene meje, nobenih miličnikov, k gledajo osebne dokumente. Odlična hrana po normalnih cenah, kozarec vina ali aperol špric ob espressu je (po navadah domačinov) obvezen, poleg vsega pa ob naročeni pijači vedno dobiš nekaj za cu.. in kar je pa najpomembnejše, vsi so skulirani, prijazni, pa nobenih debat o politiki! Res ta prave počitnice!
Zdaj pa konkretno: v restavracijah, ki ti na vsakem koraku ponujajo svoje dobrote, je so za antipasto "mus zein", vsaj zame, sardele marinirane v čebuli (recept je preprost, a danes še ni čas zanj...), za primopiatto pa spageti peperchino, še danes me pečejo usta...ampak več pa ni.
Res pa je, da imaš tudi kake čudne restavracije, kot "pr Toniju" na primer. Ko sva se vsedla, je bilo sonce še visoko, dobila sva vino (dobro) in kruh (tudi dober), naročila sva hrano (nič kaj zapleteno, hladne predjedi, potem špageti), pol pa kakšno urco nikogar. Zasedeno je bilo šest miz, vsi na suhi hrani. Seveda je moja Tatjana dvignila kazalec in vprašala, če je kaj narobe? Odgovor: "We preparing..." Kaj pa, sva se spraševala..No, dobila sva eno predjed, čakala še na drugo, potem pa sva se naveličala in se poslovila. Arivedercci, noče niti račun za vino in veselo odideš! Gleda pa k čuk! Hvala bogu je veliko drugih restavracij za vogalom.
Ko se naveličaš papanja, pa si lahko malo ogledaš okolico v pokrajini. Priporočam Oglej/Aquilea, eno večjih rimskih mest tistega časa (med 70.000 do 100.000 prebivalcev), je kraj začetka katolištva v tem koncu Evrope (čudovita katedrala), ki pa jo je pripadnik t.i. Evrope druge hitrosti, Atila, razmontiral leta 489, prebivalci pa so pobegnili v Gradež. Mesto je imelo tudi eno največjih pristanišč tistega časa.
Priporočam še obisk Lignjana Sabiadoro, velikega turističnega mesta, samo okoli zaliva pri Gradežu, mimo Palmanove, pa si tam. Seveda vsak, ki mu povem, da sva bila tudi v Palmanovi, reče: 'A, ha, krasno, sta nakupovala!' Ne dragi slovenčki, obsedeni s šoping centri, to je eno najbolje ohranjenih mest-trdnjav v Evropi! Zgrajena v času renesanse, po idejah utopije. Ne boste verjeli, a včasih niso preživljali časa v City Parkih in podobnih izumov američanov, temveč so se branili pred sovragi. V vodiču za Palmanovo piše sicer, da so Benečani utrdili Palmanovo kot zaščito pred vpadi slovanskih piratov, uskokov. No danes ti pirati poznajo kraj samo po nakupovalnem središču zunaj mesta. Je pa tipično mesto z evropsko zgodovino, zgradili so ga Benečani, okupiral pripadnik Evrope prve hitrosti Napoleon, pol so pa tam bili Avstrijci. Sedaj so jo okupirali 'slovanski pirati'. Za priloženo sliko pa se moram zahvaliti bratrancu Mariu, ki je te kraje te dni preletel in poslikal.
Na poti domov pa razvajanje v restavraciji Pri Noni v Ljubljani pri Dolgem mostu. Krasna hrana, edina pripomba, nobenih štajerskih vin, tc,tc.
Ni komentarjev:
Objavite komentar